Čeprav sem si nastope Bogunov v zadnjih letih ogledal že kar nekajkrat, vsakič z veseljem izkoristim priložnost za druženje. Iskrene in karizmatične izvedbe pevca Ognjena (naš nedavni intervju z Ognjenom) ter tovarišev namreč znova in znova uspešno pričarajo nekakšen koncertni objem, ki me vsaj za kratek čas skrije pred blodnjami ponorelega sveta. Me opomnijo, da nisem edini s težavami, hkrati pa mi ne pokroviteljsko prišepnejo, da za dežjem vedno posije sonce.
Najnovejši je prišel v sredo, ko sem tudi sam otvoril letošnjo koncertno sezono in izvedel zdaj že tradicionalno romanje na koncert skupine. Ta se je namreč datumu primerno vrnila v ljubljanski Orto Bar in prisotnim predstavila svoj drugi studijski album ‘Dolazimo u miru’ (2022, recenzija), izid katerega je pred tem v družbi kultnih Pankrtov proslavila tudi na odrih nekaterih drugih balkanskih metropol.
Koncertni večer se je začel malo po 20. uri, ko je kitarist Vladimir pozdravil prisotne, pri čemer ni pozabil niti na tiste z bolj oddaljenih tribun. Šaljivemu uvodu je sledil prvi singel novega albuma ‘Sakupljač perja.’ Labodji spev pokojnega basista Pomaranče Marka Heraka, o katerem nam je Ognjen zaupal zanimivo anekdoto:
“Med iskanjem studia za snemanje novega albuma mi je kitarist Vlado (Zelić, op. p.) predlagal, da bi sodelovali s producentom Simonom Jovanovićem. Odločili smo se, da bomo z njim posneli testni singel ‘Sakupljač perja.’ Ker je bil naš basist Rok (Škrlj, op. p.) takrat zaseden, smo prišli na divjo idejo, da bi k sodelovanju povabili zdaj žal že pokojnega Marka Heraka (Pomaranča). Nad njim sem bil navdušen, saj je bil Marko kot nalašč ustvarjen za ta komad. Bil je idealen gost. Na koncu se je njegov nastop žal izkazal za zadnje, kar je slednji posnel. Če je že moralo priti do tega, smo zelo počaščeni in ganjeni, da je njegov labodji spev prisoten ravno na našem albumu.”
Foto: Nejc Zupančič
Naslednja je bila na vrsti ’98 %.’ Še ena noviteta, ki je tako kot naslovna ‘Dolazimo u miru’ pokazala pravo bistvo Bogunov; nastopanje v živo. Če studijsko verzijo pesmi zaznamuje nekoliko pretirano ponavljanje refrena, je zadeva v živo izpadla brezhibno. Morda tudi zaradi dejstva, da so na koncertih skladbe že v osnovi izvedene drugače. V nadaljevanju nam je skupina iz niza novih servirala še ‘Sanjao sam.’ Eno najboljših stvaritev z aktualnega albuma, ki jo je spremljalo obvestilo (za redne obiskovalce koncertov že stalnica), da bodo pesmi s prvega in drugega albuma spremljale tudi do zdaj še neobjavljene skladbe. Material, ki bi se lahko pojavil na tretjem albumu, od katerega je (ponovno) najbolj izstopala ‘Vrime od mora.’ Temačna balada, ki je v kombinaciji z ostalimi prepričljivo nakazala, kakšen zvok bi lahko slišali v nadaljevanju; nekakšen produkt razuzdane orgije zvokov Nicka Cavea, The Doors, Azre in še česa. Povedano drugače, tretji album zna biti še boljši kot zadnja, sploh če se bo skupina (še bolj) držala formata, da je manj več. Dobro postavitev neobjavljenih in svežih pesmi so lepo dopolnjevale tudi stvaritve z ‘More bijesa’ (2020, recenzija), med katerimi sta še posebej izstopali naslovna skladba in ‘Nočna zgodba.’ Ne glede na to kolikokrat jo slišim v živo in kaj vse skupina umesti v program, ta vselej predstavlja vrhunec nastopa.
Redni del koncerta je zaključila ‘O radosti,’ po kateri se je skupina zahvalila in priklonila publiki. To je med prisotnimi, ki so vmes že do dobra napolnili prizorišče, sprožilo negodovanje in pozive, naj Bogunov odigrajo še kaj. Spodbujanje je kmalu obrodilo sadove, saj se je ekipa vrnila in odigrala še tri pesmi; ‘Dolazimo u miru,’‘ Da si tu’ in ‘Uspavanka za Borisa D.’
Z nastopom so Bogunov vnovič dokazali, da postajajo vse resnejši igralec na sceni. Ekipa, skladbe, predvsem pa iskrenost in občutek za samoironijo, skupaj tvorijo čudovito koncertno izkušnjo, ki je ne gre zamuditi!
Foto: Nejc Zupančič
