OGNJEN ZELJIĆ (Bogunov): ’Torta z (ne)preveč prelivi’

Pogovor s pevcem skupine Bogunov Ognjenom Zeljićem (drugi z desne, foto: Klemen Udovč, skupina Bogunov, promo).
Pogovor s pevcem skupine Bogunov Ognjenom Zeljićem (drugi z desne, foto: Klemen Udovč, skupina Bogunov, promo).

Bogunov so v izdihljajih preteklega leta izdali nadaljevanje prvenca ‘More bijesa’ (2020, recenzija). Ploščo ‘Dolazimo u miru’ (2022, recenzija), ki ne predstavlja zgolj občutne nadgradnje prvega dela, temveč tudi prehod k temačnejšim, bolj ‘bogunovskim’ vsebinam. Obravnavani spekter je zelo pester, saj boste med verzi našli motive, kot sta na primer samota in objokovanje izgubljenega časa, kakor tudi bolj zapletene ideje, navdihnjene s Platonovim naukom o jami.

O njih, anekdotah s snemanja, načrtih za prihodnost in še čem sem se pogovarjal z bendovim pevcem in idejnim vodjo Ognjenom Zeljićem.

Ker prigode s snemanja predstavljajo dobro izhodišče za pogovor, se je tudi najin začel z njimi: “Ena od anekdot se je zgodila, ko smo iskali studio za snemanje aktualnega albuma. Nekje konec leta 2021 sem ekipi predlagal, da bi začeli z delom. Prvenec smo posneli v studiu Rocks Off (Mary Rose), s katerim smo bili zadovoljni, vendar se nismo želeli ponavljati. Iskali smo nekaj novega. Kitarist Vlado (Zelić, op. p.) mi je predlagal, da bi sodelovali s producentom Simonom Jovanovićem. Odločili smo se, da bomo z njim posneli testni singel ‘Sakupljač perja.’ Ker je bil naš basist Rok (Škrlj, op. p.) takrat zaseden, smo prišli na divjo idejo, da bi k sodelovanju povabili zdaj žal že pokojnega Marka Heraka (Pomaranča).”

Oscar Wilde je nekoč zapisal, da ideja, ki ni nevarna, ni vredna naziva ideja: “Res je. Veliko naših idej je ‘divjih’ (smeh). Podobno se je zgodilo tudi, ko smo povabili Mija (Popovič, ustanovitelj skupine Pomaranča, op. p.). Nad sodelovanjem sem bil navdušen, saj je bil Marko kot nalašč ustvarjen za ta komad. Bil je idealen gost. Na koncu se je njegov nastop žal izkazal za zadnje, kar je slednji posnel. Če je že moralo priti do tega, smo zelo počaščeni in ganjeni, da je njegov labodji spev prisoten ravno na našem albumu.

Druga, manj zamorjena, zgodba je povezana z nastankom ‘Strah od istine.’ Ko sem jo pripravljal, je nikakor nisem slišal v klasičnem rockovskem aranžmaju. Eni mojih vzornikov so Einstürzende Neubauten, zato sem ji želel dodati industrijski pridih. Ker nismo vedeli, kaj točno potrebujemo, smo se sprva odpravili na Cesto dveh cesarjev, kjer so nas odslovili. Na koncu so nam pomagali na črnuškem Dinosu, kjer so bili izredno prijazni. Ko smo jim pojasnili, kdo smo in kaj počnemo, so nam z veseljem priskočili na pomoč. Dobili smo kar nekaj lepih kosov ‘starega železa’ (smeh).”

Novosti so vedno primerjane s predhodniki: “Kot izvajalec in pisec si želim, da se ne ponavljam. Pridih je lahko isti, ostalo pa mora biti drugačno. Prvi album je bil produkcijsko bolj organski, drugi pa je trši. Bolj čvrst. ‘More bijesa’ je izšel konec poletja, ko smo bili vsi še pod vtisi morja. Drugi pa je izšel konec novembra, ko je vse sivo in mračno. V času črno-bele slike, ki traja do marca. Reciva, da prvi album zajema čas jutra in službe, drugi pa čas po delu, ko greš s prijatelji na pijačo. Do večerje. Kaj bo po večerji, pa se ne ve, kajti noč ima svojo moč.”

Album sestavljajo stare in nove pesmi: “Na zalogi imam veliko različno dokončanih stvari. Tako da je težko reči, kaj je zares staro in kaj novo. V album smo skupno vložili 400 ur dela. Nekatere pesmi so v celoti nove, druge pa so bile spremenjene. Za primer lahko vzameva ‘Dolazimo u miru,’ ki ima novo besedilo, njena glasba pa izvira iz moje mladosti. Ko sem živel v Splitu, sem bil član skupine Narcis, s katero smo ustvarili osnovo. Izvorno besedilo je bilo primerno tistim časom, zato sem ga spremenil. Novi sta tudi slovenski pesmi (‘Da si tu’ in ‘Epitaf ljubezni’). Nikoli se nisem obremenjeval, kako stara je pesem. Glavno je, da paše na album.”

Plošča ima še nekaj zanimivih gostov: “O gostih nikoli ne razmišljam vnaprej. Vedno jih dodajam sproti. Na albumu je nastopilo nekaj čudovitih gostov. Master Čulk nam je v živo pokazal, da je še vedno master. Mitja Kocijančič (‘Strah od istine’) je zelo aktiven na področju radijskih frekvenc. Poslal nam je posnetek svojega dela, ki smo ga nato vključili v pesem. Tukaj je tudi producent Aaron Hopkins, ki se je med korono preselil v Slovenijo. Gostov bi bilo lahko še več, vendar tudi na torto ne moreš dati 15 plasti preliva (smeh)!”

Brez izbire najljubših pesmi z albuma ni šlo: “Izbral bi tri pesmi. ‘Dolazimo u miru,’ ki, kot sem že omenil, izvira iz moje mladosti v Splitu. Gre za vrnitev v neke druge čase. ‘Sanjao sam,’ zaradi njene kompleksnosti in ‘Strah od istine.’ Šlo je za poskus, pri katerem do zadnjega trenutka nismo vedeli, kako bo vse skupaj izpadlo. Za enega redkih trenutkov, ko smo v studio prišli nepripravljeni.”

Bogunov so decembra nastopili tudi kot gostje Pankrtov, s katerimi so si delili odre v Zagrebu, Reki in Beogradu: “Tako kot pri veliko stvareh v življenju je tudi do sodelovanja prišlo po naključju. Zvezde so se postavile skupaj. Denis je spoznal Petra (Lovšin, pevec Pankrtov, op. p.) in mu pokazal naš material. Bili smo mu všeč, zato nas je povabil na turnejo. Z največjim veseljem smo sprejeli vabilo. Težko bi dobili boljšo priložnost, saj Pankrti povsod napolnijo dvorane, pa tudi glasbeno smo se lepo dopolnili. Novi val, za čigar naslednike se imamo, namreč izvira iz punka. Poleg tega so me Pankrti zaznamovali tudi kot avtorja, sploh zaradi iskrenih besedil.

Kamorkoli smo prišli, je bilo nabito polno. Vsi so peli slovenske pesmi. Lepo je bilo videti, da odprtost duha še vedno živi. V Beogradu smo spoznali tudi eno največjih legend jugoslovanskega rock novinarstva Branimirja A. Loknerja, ki nas je zelo lepo sprejel in napisal obširno recenzijo našega albuma.”

S takšnim zagonom se za prihodnost skupine ni bati: “Trenutno se osredotočamo na koncert v Orto Baru (podrobnosti o dogodku), ki ga pripravljamo skupaj z Dallas Records. Zaigrali vam bomo pesmi z novega albuma, spremljale pa jih bodo tudi nekatere stare. Drugače pa se kot skupina ne obremenjujemo z geografskim izvorom trga. Čeprav je večina naše glasbe hrvaške, se imamo za ljubljanski bend. Če so bili lahko Buldožer v osemdesetih nekakšni slovenski ambasadorji na Balkanu, zakaj ne bi bili zdaj mi?”