Čeprav se je pevec Žanil Tataj – Žak v zgodovino zapisal predvsem po članstvu v številnih odmevnih skupinah (npr. Gamma Ray, Mary Rose, Divlje Jagode itd.), je ta aktiven tudi samostojno. Konec preteklega leta je namreč pod okriljem One Records izdal nov studijski album ‘Al Fine…’ Slednji je nasledil leta 2019 izdani EP ‘Da Capo,’ na njem pa boste lahko poleg Tataja slišali še celo vrsto gostov; Emir Hot, Igor Paspalj, Dejan Đurković – Englez (Srčani Udar), Eki Alilovski (Mary Rose), Imran Duraj, Nejc Vidmar, Alen Šenkovski, Ivan Pop (Jay Bow), Muris Varajić, Pavel Denisjuk, Stefan Šegulja, Sven Marenković (Grapevine Babies, Lorean Day), Aleksandar Stemberga, Nejc Vidmar, Dejan Đurković – Englez (Srčani Udar), Zoran Saulig, Damjan Deurić (Divlje Jagode), Matko Basara, Olja Dešić (Neno Belan & Fiumens), Nikola Celić, Klemen Markelj (Grega Habič Band – GHB, Drift Into Black, The Vicious Head Society in mnogi drugi), Eduard Banov, Nataša Tonković (ex Elemental), Eva & Lea Rac.
Pregled skladb
Plošček odpira rohneči ‘Hologram,’ ki nas že takoj jasno opomni, da Žak še vedno obvlada svojo obrt, v kar po lanskem nastopu v Postojni niti nisem dvomil. Pesem prav tako naznani distopične tematike, ki v različnih odtenkih tvorijo rdečo nit albuma. Pričakovano dejstvo, sploh v kombinaciji s pregovorno balkansko nezaupljivostjo do oblasti, (pol)preteklo pandemijo in ostalim političnim direndajem. Glasba namreč (lahko) služi tudi kot sredstvo izražanja. Dnevnik nekega časa, nekakšno ovekovečenje občutkov, in vse razsežnosti COVID-19 so naš zeitgeist še kako zaznamovale. Besedilo ‘Hologram’ se osredotoča na naše resničnosti in razlage le teh, ki lahko skozi oči Platonovega nauka o jami dobijo tudi drugačen pomen. Drugo mesto pripada klavirsko naravnani baladi ‘Buđenje,’ ki lirično in kakovostno sledi uvodnim standardom; če želi biti človek zares svoboden, se mora znebiti določenih okov, kar pa lahko traja.
‘Da li ti je dosta?‘ naznani prehod k nekoliko bolj deeppurplovskim klaviaturam, hkrati pa poveča tudi hitrost naše poti. Čeprav besedilo pesmi v primerjavi z začetkom albuma deluje klišejsko, kot nekaj, kar smo slišali že tisočkrat, zadeva kot celota deluje. Včasih je manj pač več; edino refren bi bil lahko deležen več nege, saj v primerjavi z enostavnim besedilom deluje nekoliko nedokončano. Baladna ‘Novi svijet’ poskrbi za vnovično upočasnitev tempa in vrnitev bolj globokih stihov, ki se tokrat osredotočajo na ironično ponavljanje zgodovine. Vojni bo namreč vedno sledila vojna, ne glede na vse “želje” po miru!
‘Možda danas’ napove čas za skok v preteklost. Gre namreč za pesem, ki jo je Žanil pred več kot desetletjem ustvaril za skupino DNA, zdaj pa se jo je odločil zapeti še sam. Čeprav nam zadeva kot celota navrže nekaj zanimivih melodičnih in vokalnih zavojev, skladba v primerjavi z že slišanim deluje precej pozabljivo. Kot nekaj, kar je pač na albumu in lirično, tokrat kot strah pred odzivi drugih, ter glasbeno sledi njegovi rdeči niti, hkrati pa mu ne dodaja kakšne posebne dodatne globine. Sprehod po preteklosti nadaljuje ‘Pustite da živim.’ Naslovna skladba z dolgo neizdanega Jersey albuma (recenzija), ki je bila deležna nove, bolj metalske preobleke. V maniri ‘Sama si,’ ki jo je Tataj odpel na zadnjem albumu Divljih Jagod (‘Jukebox’ (2020, recenzija)), zaradi česar je med skladbama težko izbrati boljšo. Če velja original za eno najboljših pesmi z albuma, ki sem jo prav tako slišal prej, deluje nova različica ‘Pustite da živim’ drugače. Bolj sveže, zaradi česar bi bilo govorjenje o boljši oziroma slabši verziji precej nepošteno. Drugače pa je slednji in baladni ‘Duga zima,’ ki izvira iz istih časov ter se od svoje starejše sestre (poleg očitne nove produkcije in razlike v letih) bistveno ne razlikuje, skupno tudi večdimenzionalno lirično hrepenenje po nekih drugih, boljših časih, kar znova sovpada z naravo albuma.
‘Grom u koprive,’ ki opeva trmasto vztrajanje pri svojem, ne pomeni zgolj dviga obratov. Gre namreč za albumov naslednji vrh, ki kar kliče po vnovičnem in vnovičnem predvajanju. Skladba, kjer vse deluje, kot mora!
Zasanjano nežna in do zdaj še neobjavljena ‘Kišni dan’ poskrbi, da smo po nevihti deležni nekaj počitka. Brezčasna akustična balada o minljivosti življenja bi lahko izšla kadarkoli. Naj si bo to konec osemdesetih, začetek devetdesetih ali pa danes; nenasilna pristnost ne zastari! Podobno prav tako velja za ‘Laku noć,’ ki bi jo prej kot za dejansko skladbo lahko označili za sklepno dejanje albuma. Za nekaj, kar deluje bolje, če je umeščeno v širšo celoto.
Preostanek albuma pripada po mojem mnenju neuradnima bonus skladbama, saj je ta drugače zapravil priložnost za dober zaključek. ‘Falling Angel,’ 7-minutni stvaritvi iz časov skupine Turbo, ki skuša biti več, kot je v resnici. Nekakšna epska stvaritev o padlem angelu, ki to ni. Navkljub velikemu potencialu je ta, sploh v sklopu zadnjih dveh minut, predolga. Preveč razvlečena in predvidljivo linearna, da bi si zaslužila laskavi pridevnik. ‘Have You Had Enough?’ oz. angleška verzija ‘Da li ti je dosta?‘ zaključuje album, hkrati pa suvereno potrjuje tezo o prevladi materinščine. Kljub nesporni kakovosti izvedbe je hrvaščina Žakov materni jezik. Jezik, v katerem razmišlja in čustvuje, posledično pa se z njim tudi bolj prepričljivo izraža.
Žanil Tataj – Žak z novim albumom prepričljivo dokazuje, da navkljub primanjkljaju koncertov in tržni neprivlačnosti žanra ostaja eden najbolj prepoznavnih pevcev v regiji. Umetnik, zvest svojim prepričanjem in idejam!
Ocena: 4/5
Seznam skladb
1. Hologram
2. Buđenje
3. Da li ti je dosta?
4. Novi svijet
5. Možda danas
6. Pustite da živim
7. Duga zima
8. Grom u koprive
9. Kišni dan
10. Laku noć
11. Falling Angel
12. Have You Had Enough?
