Letošnja edicija festivala Metaljot raspaljot je bila deležna množičnega zanimanja že od samega začetka, ko so organizatorji razkrili ime prvega nastopajočega. Enih izmed, če ne že ključnih, stvarnikov domače hard in heavy scene, ki slišijo na ime Pomaranča. A pojdimo lepo po vrsti, saj zasedba ni bila edina, ki je nastopila pretekli petek.
Tokratno epizodo letošnje koncertne sezone so (vsaj pri meni) začeli domači thrash veterani, imenovani Eruption. Zasedba, ki je s svojo glasbeno potjo začela leta 2004, je do danes izdala tri dolgometražne studijske albume. Zadnji Cloaks of Oblivion je izšel leta 2017. Omenjeni album in ostale dobrote lahko naročite TUKAJ.
Mnenje? Njihov Facebook opis drži do zadnje besede. Se pravi, hibrid tradicionalnega speed in thrash metala, kateremu je zasedba dodala tudi delček sebe. Moj prvi Eruption koncert, ki vsekakor ni bil zadnji. Če imate možnost, benda ne zamudite v živo.
Podobno velja tudi za The Stone. Za regionalne prvake black metala, ki so svojo glasbeno pot začeli leta 1996, svoje trenutno ime pa dobili leta 2001. Njihovo predhodno ime se je glasilo Stone to Flesh. Zasedba je pred kratkim izdala EP, naslovljen Kruna praha, ki ga lahko skupaj (ali ločeno) z ostalimi izdelki naročite TUKAJ.
Dobrodošla in kvalitetna popestritev festivalskega programa, ki je tako kot zasedbe Eruption ne gre zamuditi v živo.
Kdor čaka, dočaka, bi lahko dejali. Dolgoletna želja je bila izpolnjena; doživeti nastop fenomena, ki sliši na ime Pomaranča. Sicer v 60-odstotni prisotnosti klasične postave, a ne bodimo malenkostni. Kaj imate raje, novo reinkarnacijo zasedbe, kjer je jedro skoraj v celoti enako tistemu, ki je prispevalo bas, kitaro in bobne za plošči Peklenska Pomaranča (1981) in Madbringer (1983) ali njeno popolno odsotnost?
Kakorkoli že. Najava (trenutno?) edinega koncerta, s katerim se je zasedba poklonila svoji 40. letnici, je bila deležna množičnega zanimanja že od prvega trenutka dalje. Kdo bo pel? Kakšna sploh bo postava? Kaj bodo odigrali? Ali gre za enkratno zadevo? Bomo ob jubileju dobili tudi nov album, morda zbirko največjih uspešnic, podprtih z nekaj novimi skladbami? Je bilo le nekaj vprašanj (naše napovedi in vprašanja si lahko v celoti preberete TUKAJ), ki so spremljala vrnitev zasedbe.
Nekaj odgovorov je bilo že dobljenih. In sicer, zasedba je nastopila s tremi petinami klasične postave in novim pevcem. Povedano drugače, na odru so se znašli Mijo Popovič (kitara), Marko Herak (bas kitara), Franc Teropšič (bobni) in Matic Nareks (vokal). Slišali pa smo lahko material s plošč Peklenska pomaranča (1981), Madbringer (1983) in Takoj se dava dol (1995) ter (neuradno) himno velike večine nabornikov, ki so v nekdanji skupni državi služili vojaški rok. Kultno ‘Soldat’, ki je zasedbi (poleg še nekaterih drugih skladb) tudi omogočila snemanje prvenca.
O nastanku zadnjega nam je basist Marko Herak povedal (TUKAJ lahko preberete cel intervju):
[Mojmir] Sepe je takrat za nas oddal naročilnico, s katero smo lahko posneli delovni posnetek štirih skladb.
Ko je bil ta narejen, sva z Mijem [Popovičem] hodila od vrat do vrat in iskala založbo. Zanimivi smo bili le RTB, kjer je [Boris] Kovačič čez noč zadržal naše posnetke. Naslednji dan nama je povedal, da smo bili njegovemu sinu zelo všeč. In, dobili smo naročilnico za prvo ploščo.
V nadaljevanju se je vse zelo lepo pokrilo. Po zaključku ustvarjanja plošče smo na televiziji dobili termin za daljše snemanje. Takrat smo tudi posneli vse promocijske videe. Poleg tega se je tisti čas v Beogradu zgodil tudi nastop [Iana] Gillana s skupino, kamor so nas povabili zaradi odpovedi aktualne predskupine.
Kot je že bilo omenjeno v prejšnjem odstavku, nam je zasedba v sklopu svojega nastopa zaigrala glavne skladbe s svojega prvenca (‘Šminka’, ‘Moja smrkljica’, ‘Moli’ in ‘Uniformiranci’), skladbo ‘Release’ z njegovega nadaljevanja in ‘Soldat’. Na svoj račun so prišli tudi večji poznavalci bendovega kataloga, saj je ta izvedel tudi nekoliko manj znani skladbi ‘Poljub odprtih ust’ in ‘Ne verjemi očem’, ki sta odlično dopolnili še dve skladbi z albuma Takoj se dava dol (1995) . In sicer, ‘Takoj se dava dol’ in ‘Do neba iz pekla’. Nastop je zaključila rahlo nepotrebna priredba ‘Johnny B. Goode’, ki bi jo lahko zasedba brez težav nadomestila s kakšno avtorsko skladbo. Morda z ‘Orgia’, ki bi se (vsaj po slišanem) dobro podala glasu novega vokalista.
Matic Nareks je v zasedbo prinesel svež veter, ki je stare stvaritve predstavil v čisto novi luči. Kajti novi pevec ne skuša imitirati svojih predhodnikov, temveč pri petju ostaja zvest svoji identiteti, kar mu omogoča, da njegovo početje izpade prepričljivo in pristno.
Če je šlo pri nastopu resnično za enkraten dogodek, potem škoda, da se zasedbi vsaj kot gost ni pridružil še kakšen (nekdanji) član, saj gre za obletnico, s katero se lahko pohvali le malo imen. Glede na videno in slišano lahko brez kančka dvoma izjavim, da zasedba navkljub svoji dolgoletni odsotnosti še zmeraj premore energijo in žar ter da vprašanje o nadaljevanju proslavljanja sploh ne bi smelo biti izrečeno.
V zaključku bi rad pohvalil tudi organizatorja festivala, ki je omogočil, da je logistična plat pokrivanja koncerta potekala brez zapletov.
Do naslednjič!
Slike preostalih nastopajočih (Morywa, SkyEye, Cvinger, Sinister) si lahko ogledate spodaj:
