Zagrebška Tvornica kulture je včeraj gostila enega največjih kitarskih virtuozov vseh časov: švedsko-ameriško legendo Yngwieja Malmsteena. Njegov prvi nastop v hrvaški prestolnici je občinstvu ponudil dobrih 100 minut dolgo lekcijo brezkompromisnega neoklasičnega metala, tehnične dovršenosti in odrske karizme.
Združitev klasike in metala
Malmsteen velja za pionirja neoklasičnega metala in enega najvplivnejših kitaristov v zgodovini rock/metal glasbe. V osemdesetih letih je s svojim slogom, ki združuje elemente glasbe klasičnih skladateljev, kot sta Johann Sebastian Bach in Niccolò Paganini, in metala, postavil nove standarde hitrosti in ustvarjanja, ki so verjetno najbolj opazni na prelomnem albumu Rising Force (1984).
Njegov slog namreč temelji na hitrih lestvicah, kompleksnih arpeggijih in tehnikah, ki so jih prvotno uporabljali vrhunski violinisti, s katerimi je glasbenik ustvaril čisto svojevrsten zvok. Ob tem je pomembno zaznamoval tudi razvoj kitarske opreme, saj je bil med prvimi z lastnim modelom Fender Stratocaster, populariziral pa je tudi uporabo t. i. “scalloped” ubiralne plošče, ki omogoča večjo kontrolo in hitrejše igranje. V 50-letni karieri je izdal več kot 20 studijskih albumov in prodal milijone plošč.
Spontani občutek organskosti
Včerajšnji koncert, ki se je začel malo po 21. uri, je bil (pričakovano) v celoti podrejen Malmsteenovi kitari. Njegovim kitarskim vragolijam, na kar nas je pred začetkom opozarjal že značilen marshallovski zid. Nastop so odprli z “Rising Force”, ki jo je odpel klaviaturist Željko Marinović (Nick Z. Marino), kateri je kasneje mesto za mikrofonom prevzel še nekajkrat, del vokalnih linij pa je prevzel tudi Malmsteen sam.
Kar se tiče samih pesmi, so bile te začinjene z dobršno mero improvizacije, kar gre od maestra takšnega kova tudi pričakovati. Da nastop spremlja tisti spontani občutek organskosti, ko se pred teboj nahaja človek z lastnimi občutki, in ne stroj, ki bo izbrano skladbo vselej odigral enako.
Prvi “takšen koncert”
Največji vtis – še posebej ob dejstvu, da je šlo za moj prvi “takšen koncert” – je pustila kitaristova tehnika. Glasbenik, ki bo konec meseca dopolnil 63 let, še vedno premore izjemno energijo, hitrost in natančnost. Njegovo igranje deluje kot neprekinjena izmenjava melodij in tonov, zaradi katere je občinstvo velik del koncerta skoraj v tišini “zgolj opazovalo” in “požiralo” dogajanje na odru.
Med vrhunci, ki jih je na takšnem koncertu individualno zelo težko izpostaviti, je verjetno (tudi zaradi prepoznavnosti same pesmi) najbolj izstopala glasbenikova verzija “Smoke on the Water”, v katero je vpletel značilen neoklasični solo, za njo pa še (delček) “Bohemian Rhapsody” in “You Don’t Remember, I’ll Never Forget”. Rednemu delu je sledil bis, v katerem smo bili deležni še “Black Star”.
Upravičil pričakovanja
Koncert je v približno 100-ih minutah ponudil natanko to, kar smo od Yngwieja Malmsteena pričakovali. Zvok in luč sta bila na spodobno pripravljena, Tvornica pa polna, kar potrjuje, da zanimanje za takšne nastope vsekakor obstaja. Morda se ponovno snidemo že v sklopu naslednjega projekta, saj naj bi Malmsteen aprila zaključil s snemanjem svojega novega albuma…
Foto: Vito Stričevič