PARAF: ‘Sabrana djela 1976. – 1987.’ (3. del)

FOTO: Shop.dallas.si, PROMO

Objavljamo tretji del recenzije almanaha, posvečenega kultni reški zasedbi Paraf. Prvi del je na voljo TUKAJ, drugi del lahko preberete TUKAJ in četrti TUKAJ.

Recenzija plošče Zastave

Tri leta po izidu svojega drugega studijskega albuma Izleti (1981) se je zasedba Paraf vrnila z novim izdelkom, ki je izšel pod okriljem založbe Helidon. Najdaljšega studijskega predaha zasedbe pa ni zaznamovala le menjava založbe. Kajti tik pred zaključkom priprav obravnavanega albuma je bil bend zaradi smrti Roberta Tičića Tica primoran rekrutirati novega kitarista,  Mladena Ilića. Drugače pa je sama plošča nastala med aprilom in majem 1984 v prostorih ljubljanskega Top Ten studia.

Prva skladba Nikad, nikad, nikad, ki jo zaznamuje odlična bas linija, že uvodoma naznanja, da je pred nami zanimiva glasbena pot in da oznaka, da gre za bendov najambicioznejši projekt do sedaj, niti ni tako zgrešena. Sploh če napisano podkrepimo še s pregledom besedila, ki obravnava osebne strahove, kateri navadno bivajo v nas samih in nam pogosto preprečujejo, da bi uresničili svoje potenciale. Podobno velja tudi za ‘Odlazak’, ki nadaljuje začrtano pot. Odlična zmes vplivov post punka in novega vala, ki znova dokazuje kako zelo pred časom je bila zasedba. Tudi vsebinsko, saj gre za več kot jasen, skoraj preroški vpogled v prihodnost, v morijo, ki je slabo desetletje kasneje pretresala balkanski polotok.

Ploščo nadaljuje ‘Zastave’, ki lirično ostaja zvesta sporočilu svoje predhodnice, dinamično pa nekoliko poveča obrate albuma. Podobno velja tudi za ‘Kad se oglasi’. Drži, opozarjanje na morijo, v katero je drvela post-titovska Jugoslavija, predstavlja rdečo nit albuma.

Pretežno ambientalna skladba ‘Oj, ponose moj’ ne zmanjšuje zgolj tempa albuma, saj bi v njegovi izvorni obliki, na vinilnem nosilcu zvoka predstavljala tudi zaključno skladbo prve strani. Skrivnostni zaključek, ki bi se nadaljeval tudi na hrbtni strani albuma, tokrat sliši na ime ‘Napunjeno vrijeme’. Sem edini, ki ga zanima, kaj vse bi svetu še lahko ponudila zasedba, če bi iz sebe iztisnila še kakšen album ali dva?

Nekoliko živahnejša, a nič manj novovalovska ‘Divlja misao  nadaljuje naše glasbeno potovanje. Nova skladba in nova tematika, povezana z zatonom nekdanje skupne države. Kaj bo sledilo koncu Titovega socialističnega projekta? Bo prišel odrešenik, ki bo družbo pognal v naslednjo epoho? Tudi ‘U pobjede nove’  ne odstopa od začrtane linije. Tako glasbeno kot tudi lirično, saj gre še za eno stvarjenje pred prihajajočo katastrofo.

Predzadnje mesto v prvotni različici albuma je zasedala skladba ‘Željko’. Spomin na študenta Željka Milivojevića, ki je marca 1983 umrl v skrivnostnih okoliščinah, ko naj bi sodeloval pri uličnem pregonu atentatorjev turškega ambasadorja. Nedvomen vrh plošče!

Če bi bila pred vami originalna različica plošče, bi Zlatno doba predstavljala njen zaključek. Skupek blodenj, nekakšna zmes različnih izjav, ki v kombinaciji s sporočilom skladbe, ki govori o nekakšnem idealu zlate dobe, katero skuša doseči človeštvo, pušča odprt konec, posledično pa tudi možnosti za številne razlage.

Poleg originalnega albuma lahko na ploščku prisluhnete še nekaj dodatnim skladbam.  Kot prva se pojavi Metalci, ki ji sledijo delovne verzije skladb ‘Divlja misao’, ‘Nikad, nikad, nikad’, ‘Zastave’ in ‘Kada se oglasi’.  Razširjeno izdajo albuma zaključujeta še dva delovna posnetka. Nikoli dokončana ‘Platno široko’ in filmska glasba ‘Insert’.

Čeprav sem za album potreboval največ časa, da mi je ta zlezel pod kožo, lahko brez težav izrečem naslednje: Gre za najboljši album v bendovem katalogu. Kajti Paraf s svojim zadnjim albumom niso zgolj poskrbeli za popoln zaključek studijskega kataloga. Še več, ustvarili so kultno mojstrovino, ki poleg odličnega povzetka duha post-titovske Jugoslavije ostaja aktualna tudi danes. Hočeš ali nočeš, zgodovina je učiteljica življenja!

Izdelek lahko naročite TUKAJ.