Bosansko-hrvaški glasbenik Edo Maajka se je po šestletnem studijskem predahu vrnil z novim albumom, imenovanim Put u plus. Kot nam je v nedavnem intervjuju (TUKAJ) zaupal glasbenik sam, naj bi bila tolikšna odsotnost posledica rojstva otroka, ki ga je dobil pred kratkim. Kar se tiče drugih zanimivosti, povezanih z albumom, lahko še dodam, da je plošča v celoti nastala v zagrebškem studiu Morris, v bližnji prihodnosti pa jo lahko pričakujemo tudi na vinilnem nosilcu zvoka.
Ploščo odpira ‘Kreator’, s katero nas Edo že uvodoma usmeri h glavnemu sporočilu plošče: Sami smo tisti, ki spreminjamo minuse v pluse. Poleg tega nam skladba ponudi še eno presenečenje: Ste slučajno kje slišali DJ-a? Odsotnost beatov, ki so jih tokrat nadomestili boben in strunska glasbila, se nadaljuje tudi pri ‘Bolje je bolje’, le da se mu je tokrat za mikrofonom pridružila tudi Yaya iz zasedbe Jinx. Odlična popestritev s še enim družbenokritičnim sporočilom: Napredek ni mogoč, če se družba deli na različne pole.
No pasaran
Tretje mesto na plošči zaseda ‘No pasaran’. Prikladna reciklaža zgodovinskega slogana, bi lahko rekli, saj le-ta izvira iz časov španske državljanske vojne, ko so republikanske enote skušale zaustaviti vzpon nacionalistov, ki so kasneje na oblast pripeljali generala Franca. Z ‘Dolazim i odlazim’ album nekoliko izgubi na svoji kvaliteti, saj je po uvodnem trojcu več kot kristalno jasno, da zna Edo tudi boljše. ‘Ne mogu disat’ plošček znova usmeri v pravo smer, saj gre še za eno odlično kombinacijo pretežno rockovskih glasbil in polaganja rim.
Z naslovno ‘Put u plus’ album zajadra v nekoliko mirnejše vode, a pri tem ne izgubi kvalitete. Kar se tiče mene, tretja najboljša skladba na albumu – takoj za ‘No pasaran’ in sledečo skladbo. ‘Ti meni ništa’ popelje album do drugega vrhunca. Bolj aktualen Edo res ne bi mogel biti, saj se, kot nam to pripoveduje v skladbi, sovraštvo še zmeraj prenaša iz roda v rod.
Po pozabljivi ‘Otrov’ je čas za ‘Od sutra’. Za himno vseh nas, ki stvari prelagamo na zlovešči »jutri«. Čeprav se zdi, da je bila skladba narejena »na prvo žogo«, si slednja še zmeraj zasluži mesto na albumu, saj predstavlja odličen prehod na ‘Izdajničko kolo’. Ploščo zaključuje ‘Novi dan’, s katero se Edo zazre v prihodnost, hkrati pa ohranja povezavo s preteklostjo, se spominja dogodkov, ki so ga pripeljali do današnjega stanja. Morda tihi carpe diem, saj čas teče s svetlobno hitrostjo, zaradi česar je lahko vsak trenutek naš zadnji.
Edo Maajka se je z novim albumom odlično vrnil na sceno. Jasno, glasno in kritično. Če albumu še niste namenili pozornosti, to storite v najkrajšem možnem času!
