
Čeprav se težko opredelim glede glasbenih žanrov, saj moj okus sega precej široko, punk ni ravno nekaj, kar bi pogosto našel na mojem predvajalniku. Pa ne da ga ne bi maral, samo v mojem delu vesolja prevladujejo drugi žanri, zato z izjemo nekaterih klasik, nikoli nisem zares zagrizel vanj. Priložnost za boljšo seznanitev z zvrstjo je prišla v času priprav na decembrski nastop Jelusick (reportaža; intervju z Dinom Jelusićem) v portoroškem Rock’N’Roll Cirukusu, kjer sem med pripravami naletel na Shamsa oziroma Vedrana Peharja, ki deluje tudi kot njihov koncertni agent za področje nekdanje Jugoslavije. Med usklajevanjem za pogovor z Dinom je namreč beseda nanesla tudi na njegovo ustvarjanje, Brkove, 20-letnico in koncert v Ljubljani, zato sem se z veseljem odzval njegovemu vabilu na pivo (intervju). Zaključek, zelo zanimiv intervju in začetek mojega navdušenja nad Brkovi. Kot pravijo, bolje pozno kot nikoli, zlasti ko ti vesolje za prvi koncert ponudi začetek obsežne balkanske turneje (datumi).
O koncertu
Brkovi so kot eksperimentalni glasbeni koktajl, ki prisega na prepletanje vulgarnosti, cinizma, humorja in ritmov punka, heavy metala, reaggeja ter (turbo) folk glasbe … Ali na kratko izvajanje nečesa, kar sami imenujejo punkfolkwellness. Stvari, ki jih množični mediji neradi spuščajo med svoje uporabnike, kar se odraža v slabi medijski prisotnosti, saj bendove glasbe praktično ne slišimo na radijskih valovih. Prekletstvo ali adut? V primeru Brkov adut, saj je skupina slednje zaradi svojega izjemnega »naredi sam« koncepta zelo dobro vnovčila. Pojav YouTuba in nenehno koncertiranje sta jim omogočila, da so si zgradili bazo oboževalcev, ki je z leti le še naraščala. Tudi v Sloveniji, kjer se radi ustavljajo tudi po večkrat letno. Nazadnje včeraj v ljubljanski Cvetličarni, kjer so začeli masovno turnejo v čast 20-letnici in pritegnili temu primerno število obiskovalcev.
Slavju je bila prilagojena tudi setlista, ki je vključevala praktično vse, kar bi si začetnik mojega kova, verjetno pa tudi kakšen poznavalec lahko želel. ‘Ja ne želim da budem ok’, ‘ Slušaj sada dobro’, ‘Nevjernica’, ‘Švaler’, ‘Šef’, ‘Znanac’, ‘Hormon sreče’, ‘Više ni pankeri ne slušaju punk’ in ‘Balkan Star’ je bilo le nekaj biserov, ki jih je bend serviral obiskovalcem. Seveda smo bili pred vsako pesmijo deležni tudi številnih Šamsovih vložkov, ki so pokrivali izredno širok spekter – od posmehovanja balkanski estradi in tranzicijskim povzpetnikom do zahval Sloveniji in oboževalcem, saj se pri nas vselej počutijo zelo domače – ter brke pomočnice, ki je v maniri deklet z boksarskih tekem z napisi najavljala začetke posameznih pesmi.
Glede na doživeto in napisano lahko zaključimo, da Brkovi tudi po dveh desetletjih ostajajo edinstven balkanski fenomen. Vulgarna punkfolkwellness atrakcija, ki ne kaže nobenih znakov ustavljanja. Še več, morda so fantje z leti dobili še več ostrine, kajti starejši kot je človek, na več stvari je pozoren. Lažje ga kaj zmoti. Tako v dobrem kot slabem smislu, samoironično ali družbenokritično, zato jim lahko zaželimo le eno: »Še na naslednjih 20 let!«
Foto: Vito Stričevič & Nejc Zupančič