DINO JELUSIĆ (Jelusick): ‘O usodi Whitesnake odloča Coverdale’

Dino med nastopom v portoroškem Rock'n'Roll Cirkusu (foto: Nejc Zupančič).
Dino med nastopom v portoroškem Rock'n'Roll Cirkusu (foto: Nejc Zupančič).

Zmagovalec otroške Evrovizije in vsestranski glasbenik Dino Jelusić postaja vse bolj iskano ime. Sodeloval je z Georgeom Lynchem (Dokken, solo), Trans-Siberian Orchestra, Whitesnake in še kom. V zadnjem času je vse bolj aktiven tudi samostojno, s skupino Jelusick, ki je septembra lani izdala prvenec ‘Follow the Blind Man’. Odlično metalsko eksplozijo okusov, za zvok katere je poleg Dina in njegovega očeta Daria poskrbel tudi domači Simon Jovanovič. 

Čeprav sem pred pogovorom opravil domačo nalogo in ugotovil, da zna biti Dino zelo dostopen človek, me je pred izvedbo pogovora vseeno preplavilo nekaj več adrenalina kot običajno, sploh ob takšnem gostu, ki ima verjetno v svojem telefonskem imeniku večino svetovnih zvezd metal glasbe. Tako stojim v lokalu in pričakujem prihod skupine, ob tem pa mi po glavi roji nešteto vprašanj. Bo sogovorec dobro razpoložen? Bodo vprašanja pripeljala do želenih odgovorov? Kdaj zaključiti in ne prekoračiti dobrodošlice?

Fantje iz skupine Jelusick so v prostore portoroškega Rock ‘n’ Roll Cirkusa (reportaža s koncerta) prišli nekaj pred deveto. Že po prijaznem stisku rok in pojasnilu, da se intervju ne bo snemal s kamero, se je ozračje sprostilo, ostalo pa je potem steklo samo od sebe. Spontano, brez prisiljenosti in predvsem odkrito. Kmalu sem dobil občutek, da Dino sam ni ravno človek, ki bi pretirano pazil na izbiro besed, pač pa je v podajanju odgovorov hiter, čeprav premišljen, predvsem pa iskren in zelo neposreden. Gre za redke vrline, še posebej v svetu šovbiznisa, ki ti dajo občutek, da samozavestnega 31-letnega Dina čakajo še velike stvari. 

Najprej sva spregovorila o pozitivnem sprejemu studijskega prvenca skupine Jelusick: “Odzivi so presegli moja pričakovanja. Gre za začetek naše zgodbe, odpiranje vrat za stvari, ki prihajajo. Zaradi mojih obveznosti v oddaji The Voice – Hrvatska (Dino v oddaji zaseda mesto žiranta, op. p.) zadnje čase nismo veliko koncertirali, vendar se bo to kmalu spremenilo. Obeta se obsežna turneja, ki nas bo poleg Evrope popeljala še v Brazilijo in Indonezijo, leta 2025 pa morda tudi v ZDA. Proti koncu letošnjega leta bomo izdali tudi nadaljevanje ‘Follow the Blind Man’, saj imamo zaradi dolgega čakanja na izid prvenca veliko potrebo, da gremo takoj naprej in se obdržimo na tem valu.” 

Kljub mnogim sodelovanjem s svetovno znanimi glasbeniki, projekta Dino & Friends trenutno ni na vidiku: “Mislil sem narediti nekaj takega, sploh dokler so legende še med nami, vendar se trenutno osredotočam na gradnjo kariere Jelusick. Se bo pa na naši naslednji plošči zagotovo pojavil kakšen tuji znani obraz.”

Poleg Jelusick je Dino aktiven še v Whom Gods Destroy, kjer delujeta tudi Ron “Bumblefoot” Thal (Guns N’ Roses, Asia) in Derek Sherinian (Alice Cooper, Billy Idol, Joe Bonamassa). Z navdušenjem pove, kaj se pripravlja v njegovi drugi zasedbi: “Marca bomo izdali prvenec ‘Insanium,’ maja pa se bomo odpravili na krajšo evropsko turnejo. Velik koncert se pripravlja v Bratislavi z Brianom Mayem (Queen).” 

Čeprav je na področju nekdanje Jugoslavije nastalo kar nekaj kakovostnih bendov, med drugim so to Divlje Jagode, Pomaranča, Atomsko Sklonište, nobenemu ni zares povsem uspelo preseči meja Balkana. Ker sta Dino in naš domači Tilen Hudrap (naš obsežen pogovor s Tilnom lahko preberete TUKAJ) dobra primera izjem, me je zanimal njegov pogled na neuspešne poizkuse osvajanja zahoda: “Če sem lahko najbolj iskren, povabilo Divljih Jagod v bend sem trikrat zavrnil, ker njihov način pisanja skladb in mentaliteta veliko bolj pripadata Balkanu kot svetu. Za marsikoga je bila pogubna tudi izgovorjava angleških besedil, ker niso znali pritegniti angleško govorečih poslušalcev. Zadeva mora zveneti prepričljivo, drugače te hitro začno spraševati, iz katerega dela Rusije prihajaš.” Ob tem morda malce v zagovor Alena Islamovića navržem njegovo pojasnilo, da so bili takratni časi drugačni in bi morali morda celo desetletje živeti v Angliji, da bi bil jezik prepričljivejši. Dino doda: “To je morda res, ampak mislim, da stilsko njegov način petja ni takšen, da bi nek Američan rekel, da je njihov. So pa Divje Jagode nedvomno dosegle velik uspeh na našem prostoru.”

Od predčasnega zaključka poslovilne turneje Whitesnake verjetno ni bilo intervjuja, kjer Dina ne bi spraševali o trenutnem stanju v Whitesnake. Čeprav se odgovori ponavljajo, sem moral vseeno povprašati. Kdove, morda pa je že na vidiku, da bo prevzel Coverdaleovo mesto, kar se seveda ne bo zgodilo, tudi iz razloga, da mu ni prijetno ves čas stopati v velike čevlje nekoga drugega: “Stvar nima smisla. David Coverdale je Whitesnake, zato lahko bend obstaja le z njim. Ne vidim smisla v tem, da bi ga nadomestil in igral stare uspešnice. Želim ustvariti nekaj lastnega, slediti svoji poti. Prav tako nimam pojma, kakšni so Davidovi načrti za prihodnost. Uradno sem še član benda, tako piše tudi na Wikipediji (smeh). Skupaj imava super odnos, občasno se slišiva po telefonu, voščiva si ob rojstnih dnevih. Bilo mi je v veliko čast sodelovati z njim.

Ker je Coverdale tudi velik Dinov vzornik, me je zanimalo, ali mu je ta dal kakšen poseben nasvet: “Iskreno povedano, nobenega. Tudi sam sem že dolgo na sceni, da vem praktično vse. David izvira iz časov, ko se je glasba poslušala drugače. Današnja pozornost poslušalcev je padla na format TikToka. Na 15 sekund. Posluša se trap. To je to. Poleg tega opažam, da je danes metal močnejši od rocka. Ne razumite me narobe. Odrastel sem z rockom, ki mi je dal osnove, vendar ga danes poslušajo predvsem starejši. Dolgoročno so metalci tisti, ki me zanimajo. Moramo biti sodobni, zato smo na album vključili različne glasbene sloge, da vidimo, kaj se bo prijelo.” 

Trenutno lahko na hrvaški nacionalni televiziji spremljamo njihovo različico šova The Voice – Hrvatska, kjer se predstavljajo mladi pevski talenti. Dino je sedel na vrteči stol, kjer zna biti večkrat tudi čustveno zelo napeto, zato me je zanimalo, kako se počuti v vlogi žiranta in mentorja: “Počutim se dobro, vendar stresno. Vse skupaj me je malo izčrpalo. Marsikomu se zdi, kot da le pritiskamo gumbe, vendar je v vsako epizodo vloženih več ur vaj. Ni me izčrpalo fizično, ampak predvsem čustveno, ker zelo težko izločam tekmovalce.”

V preteklem letu je minilo tudi 20 let od Jelusićeve zmage na tekmovanju za pesem otroške Evrovizije. Zanimalo me je, kako danes gleda na svoje začetke in bolj za šalo kot zares, ali zdaj kaj raje hodi z očetom v restavracije. Po sekundnem premisleku se je spomnil, da teče beseda o verzu iz njegove zmagovalne avtorske skladbe ‘Ti si moja prva ljubav,’ nato pa nadaljuje šalo: “Z očetom malo prevečkrat hodiva na skupna kosila (smeh). Je tudi moj menedžer in nas spremlja na koncertih. Drugače pa je šlo za zanimive čase. Ravno zadnjič sem pregledoval neke stare posnetke in opazil, da se nekatere stvari niso spremenile. Že takrat sem delal kot manijak in nastopal. Ni bilo ničesar drugega kot potovanja in koncerti.”

S tako zanimivim sogovornikom kot je Dino, bi se lahko pogovarjal še ure in ure, saj tem za pogovor najbrž ne bi zmanjkalo. Pa vendar se je bližala ura, ko bodo fantje stopili na oder, zato sva na tej točki pogovor zaključila s sporočilom slovenskim oboževalcem: “Vse vas lepo pozdravljam. Upam, da se kmalu, morda že poleti, vidimo na kakšnem koncertu, tudi na večjem prizorišču!”