Jelusick v Portorožu ali zlitje benda in publike v eno

Jelusick med nastopom v Portorožu (foto: Nejc Zupančič).
Jelusick med nastopom v Portorožu (foto: Nejc Zupančič).

Čeprav se leto 2023 že močno približuje koncu, koncertno dogajanje ne pojenja. Delno zaradi same sezone delno pa, kot je nekoč pel Freddie Mercury, zato, ker šov preprosto mora iti naprej. Karavana mora iti dalje, ne glede na dan ali letni čas, sploh če gre za koncertno poslastico.

Ena takšnih se je zgodila včeraj, ko smo v novem portoroškem klubu Rock’n’Roll Cirkus (Facebook profil) dobili prav to. Polnokrvno dozo rock ‘n’ roll ekstravagance, a še predno se lotimo koncerta, namenimo nekaj besed še samemu prizorišču. Gre za novo zatočišče za ljubitelje žanra, ki je svoja vrata odprlo konec oktobra, s svojo ponudbo in programom pa skuša zapolniti praznino, nastalo po zaprtju legendarnega Kanela bara. V Portorožu spet zagnati dogajanje, kakršno je bilo nekoč.

Eno od točk rehabilitacijskega programa je sestavljal tudi nastop vsestranskega Dina Jelusića in tovarišev Ivana Kellerja (kitara), Luka Brodericka (bas) in Maria Lepoglavca (bobni), ki skupaj tvorijo skupino Jelusick. Druščina se trenutno namreč posveča promociji septembrskega prvenca ‘Follow The Blind Man’ (2023), ki je požel dobre odzive s strani oboževalcev in kritikov.

Začetno raziskovanje podrobnosti o prizorišču je pokazalo, da gre za klub z zelo intimno atmosfero, zato je bila želja, da bend prvič vidim v živo še toliko večja. Pa ne da je s Cvetličarno, kjer so Jelusick pred kratkim nastopili skupaj z The Dead Daisies, kar sem zaradi službenih obveznosti žal zamudil, kaj narobe. Cirkus je namreč le precej manjši, kar omogoča, da si s skupino praktično na istem odru. Se z njo gledaš iz oči v oči, kar danes predstavlja svojevrstno redkost.

Foto: Nejc Zupančič

Koncert se je začel okoli 21.30 s skladbama ‘Reign Of Vultures’ in ‘Acid Rain,’ ki sta že uvodoma pokazali, da so Jelusick vsestranski glasbeniki, ki se dobro znajdejo tako na velikih odrih kot tudi na majhnih, intimnih prizoriščih. Koncertni repertoar je tvorila tudi izjemna priredba švedskega dvojca Roxette, ki jo je Dino izvajal že v skupini Animal Drive. Ne glede na to, ali gre za avtorsko ali prirejeno skladbo, je skupina pesem preoblikovala v nekaj povsem svojega, izvirnega. V edinstveno zver z lastnim glasbenim zapisom. Med njo je Dino iz rokava potegnil še enega aduta, saj je poleg petja prevzel tudi vlogo klaviaturista, kar se je nadaljevalo tudi v ‘Healer.’ Še več, na njenem začetku nam je pevec prav tako namenil soulovsko-bluesovski pevski uvod, kakršnega se ne bi sramovala niti Aretha Franklin.

Klaviature so ostale rdeča nit večera, kar je bilo najbolj opazno pri ‘Chaos Master,’ ki je preostalim članom omogočila krajši premor. Ti so se vrnili z ‘The Great Divide,’ ki je ohranila visok nivo koncerta. Izvajalec je v svoj set vključil tudi daljšo (predvsem) basovsko-bobnarsko usmerjeno improvizacijo, ki je, kot se je zdelo, nastala zaradi Dinove manjše poškodbe prsta in Ivanovih težav s kitaro. Dobra rešitev nepričakovanih težav, hkrati pa tudi priložnost za boljšo seznanitev z veščinami Luke in Maria. Prav tako ne bi bilo nič narobe, če bi se slišano v takšni ali drugačni obliki znašlo tudi na novem albumu. Konec rednega dela koncerta je pripadel skladbam ‘Died,’ ‘Animal Inside’ in ‘Fly High Again,’ dodatek pa tudi ‘Burn,’ s katero se je bend poklonil svojim glasbenim idolom.

V zaključku bi rad izrazil, da je koncert Dina in tovarišev v Rock ‘n’ Roll Cirkusu pričaral resnično nepozabno glasbeno doživetje. Če imate možnost, jih ne zamudite v živo, saj so s svojo strastjo, energijo in virtuoznostjo resnično poskrbeli za nepozaben večer. Tistim, ki niste bili prisotni, je lahko iskreno žal, kajti celotna izkušnja je bila neponovljiva. Prostor, ki se šele prilagaja koncertnemu delovanju, ne pozna prave razmejitve med zaodrjem, občinstvom in odrom. Zasedba se je zlila z občinstvom, z njo pa tudi nepozabna energija. Medtem ko bi marsikateri izvajalec zmajal z glavo, so fantje skozi celoten koncert in po njem ostajali samozavestni, profesionalni in obenem sproščeni ter dostopni.

Portoroški klub ima veliko potenciala in prostora za izboljšave, oboževalci rock n’ roll scene pa si lahko samo želimo, da se bosta zgodbi omenjenega kluba in Jelusićevega banda razvijali še na mnoga leta.

Foto: Nejc Zupančič