Kava z ljubljanskim Štajercem.
ROCKER.SI: Kdo je Zoran Predin?
ZORAN PREDIN: Moram priznati, da sem kar kompleksna oseba. Odvisno za koga. Sam bi se opisal kot volk samotar, ki se zelo težko vključuje v skupinske zadeve, hkrati pa sem tudi radovednež, ki ga zanima veliko stvari. Lahko bi me primerjal z vampi, saj na enak način delim ljudi. Na tiste, ki me imajo radi in na druge, ki me kategorično zavračajo, da ne rečem, sovražijo. Zlate sredine pri meni ni.
Drugače pa sem glasbenik, ki skrbi za svoje delo in se ne meša v početje drugih.
ROCKER.SI: Kot glasbenik kljub zavidljivi glasbeni karieri nimaš formalne glasbene izobrazbe. Kako pomembna je sploh slednja? Je izobrazba tista, ki ločuje ljubitelja od profesionalca?
ZORAN PREDIN: Osebno mi je zelo žal, da nimam formalne glasbene izobrazbe. Ko je bil čas za glasbeno šolo, enostavno nisem imel dovolj želje, časa in volje. Sem se pa vseeno ljubiteljsko lotil igranja kitare, ki je z leti postala inštrument, na katerem skladam in igram svoje skladbe. Recimo, da igranje kitare obvladam do te mere, da se lahko kot kantavtor kvalitetno predstavim publiki. Za vse ostalo pa sem si vedno poiskal kvalitetne glasbenike, ki so mi pomagali realizirati glasbene ideje.
Pri filmski glasbi, na primer, sem sodeloval z Mirkom Vuksanovićem in Davidom Šuligojem iz Avtomobilov, pri gypsy swingu s Sašo Olenjukom, Igorjem Bezgetom in ekipo vrhunskih muzikantov, ki danes igrajo jazz po celem svetu. Rock n’ roll sam pa sem igral z različnimi zasedbami, odvisno od izzivov. Nekaj časa mi je izziv predstavljal jazzovski način, nato poprockovski in tako dalje. S Šukarji smo ustvarjali etno glasbo.
Lahko rečem, da me zanimajo vsi žanri, razen narodno zabavnega. Z Lidijo (Naša Lidija, op. p.) smo se želeli pohecati na račun takratnega stanja v glasbi, na koncu pa je skladba postala hit. S parodijami se ne gre igrati (smeh).
Ko smo začeli igrati zahtevnejše glasbene zvrsti, sem se obdal z ljudmi, ki imajo formalno glasbeno izobrazbo. Sam imam ideje, posluh in talent, izvedbo pa prepuščam sposobnejšim.
ROCKER.SI: Kje se skriva razlog za tvojo popularnost na Balkanu? Si namreč eden redkih slovenskih glasbenikov, ki so aktivni tudi na področju nekdanje Jugoslavije.
ZORAN PREDIN: Vsako tržišče je odprto za skupino, ki je drugačna od tistih, ki jih ima samo. Se pravi, da smo Lačni Franzi še vedno toliko specifični, da na področju nekdanje skupne države veljamo za drugačen bend. Za skupino, kakršne sami nimajo.
Naši glavni aduti so izvrstno muziciranje in provokativno-kvalitetni teksti. Nedvomno mi pri nastopanju koristi tudi odrska kilometrina, zaradi katere znam prebrati publiko in se prilagoditi razmeram. Še posebej pa zasedba odličnih mladih glasbenikov, ki navdušujejo publiko in kritiko.
Pri popularnosti na tem področju gre za prav poseben status, ki ga je nekaterim uspešnejšim domačim izvajalcem, ki tam niso sprejeti, zelo težko pojasniti.
Zelo verjetno bi bili, če bi na območju nekdanje skupne države obstajala slovenska diaspora, tudi koncerti ostalih slovenskih skupin dobro obiskani.
ROCKER.SI: Kakšen nasvet za izvajalce, ki se želijo uveljaviti zunaj? Zahod, nekdanja Jugoslavija ali kaj tretjega?
ZORAN PREDIN: Na to sem deloma odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Na tujem trgu moraš izstopati, saj je svežina tista, ki šteje. Tudi brezhibna angleščina ne pomaga. Mogoče je tu še najpametneje ravnal Magnifico, ki namenoma govori v balkanski angleščini in tako brez težav ruši jezikovne ovire.
ROCKER.SI: V medijih si že večkrat izrazil svojo nenaklonjenost »šundu«, nekvalitetni glasbi. Glede na trenutno stanje na slovenski glasbeni sceni me zanima, če je tudi ta ‘šundovska’?
ZORAN PREDIN: Ta podatek o meni izvira s protesta, na katerem sem zagovarjal kvalitetna besedila. Takrat se me je prijelo zlonamerno opravljanje, da sem vsiljeval svoj okus kar pa ne drži. Vsak naj posluša tisto, kar mu je všeč. Edino, kar je bilo dobrega znotraj tiste ponesrečene debate, je bilo to, da je vzbudila razpravo o tem, če sploh še potrebujemo dobra besedila, ker jih baje nihče veš ne posluša. Danes vidimo čigava je obveljala.
Samo rabo besede šund težko komentiram, saj se njen pomen spreminja od poslušalca do poslušalca. Dokler nimamo definirane kvalitetne skladbe, je vse skupaj neodgovorno igračkanje z osebnim okusom. Kar je nekomu šund, je drugemu glasba njegovega življenja.
ROCKER.SI: Imaš pred začetkom koncerta, ne glede na dejstvo, da si na sceni že skoraj štiri desetletja, kakšen poseben ritual?
ZORAN PREDIN: Pred vsakim nastopom imamo vsaj polurno karanteno, obdobje, ko se zapremo v garderobo in ne mislimo na nastop. Tik pred odhodom na oder si nato podamo roke in vzkliknemo geslo tistega dneva. Pred nedavnim nastopom Lačnega Franza v Lenartu je bila to geslo beseda čili, saj je naš basist odličen kuhar in nam je pred nastopom obljubil, da nam bo skuhal svoj čili. Beseda čili je bila tisto uro najbolj frekventna, prav lahko pa bi se pogovarjali o dlakah v nosu in … (smeh).
ROCKER.SI: Leta 2019 bo tvoja glasbena kariera stara štirideset let. Lahko kaj več o tem?
ZORAN PREDIN: Res je, sliši se katastrofalno veliko, ampak ni hudega. Za to priložnost pripravljam serijo koncertov z eminentnimi gosti po vseh glavnih mestih bivše države. Zaželel sem si, da bi nastopil tudi s svojimi sinovi, za nastop pa nas bo oblekla moja hči.
ROCKER.SI: Zadnji studijski album vsebuje povsem nov material, nekaj pa je tudi starih skladb, ki so z novo zasedbo pridobile tudi novo preobleko. Lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi album s čisto novimi skladbami?
ZORAN PREDIN: Vsekakor. Pri Ladji norcev gre za tranzicijski album, za nekakšen prehod iz starega k novemu. Plošča ima namreč tako kot nevesta na poročni dan na sebi nekaj novega, nekaj starega, nekaj sposojenega in nekaj modrega. Gre za nekakšen most, ki povezuje stare in nove čase. Še posebej, ker sem v hrvaščini napisal čisto drugačna besedila.
Takšna poteza se je izkazala za zadetek v črno. Praslovana, ki je z novo preobrazbo postal Zombi Praslaven, mlajša publika v Srbiji obravnava kot čisto novo skladbo. V novi verziji smo harmoniko nadomestili z električno kitaro, saj je harmonika izgubila imidž, ki se je je držal v preteklosti. Danes je harmonika, še posebej frajtonarca, postala simbol turbo folka in pogrošne narodno zabavne glasbe.
ROCKER.SI: Ste pri izdelavi albuma uporabili tudi kakšen neuporabljen posnetek iz preteklosti?
ZORAN PREDIN: Ne. Jebiveter Jr., Naš novi bog, Spet na svoji strani in Legendarni Praslovan izvirajo iz starih časov, posneli pa smo jih znova zato, ker nisem bil zadovoljen s starimi posnetki. V življenju nimaš veliko možnosti popraviti karkoli za nazaj. Šest novi skladb pa enakovredno zaokroža album in pokaže, da enakovredno stojijo ob starih hitih. Mladost ni barva las, ampak stanje duha. Kvaliteta je vedno moderna in mlada.
ROCKER.SI: Kaj se trenutno vrti v tvojem predvajalniku?
ZORAN PREDIN: Trenutno se v mojem avtu vrti CD mlade kamniške skupine Kalaia, ki se nam bodo 22. oktobra kot gosti pridružili v Kinu Šiška. Poslušam tudi novi album Magnifica. Drugače pa sem s pomočjo sinov in mladeničev iz Lačnega Franza odkril kar nekaj zanimivih skupin. Nedavno sem si na ključek naložil več ur indie glasbe in se navdušil nad bandom The 22-20’s.
