Vlado Kreslin dvignil temperaturo z akustičnim koncertom v Škofji Loki

Vlado Kreslin na akustičnem nastopu v Škofji Loki (Foto: Kaja Jereb)

Iskal sem jo vse od elegantnega koncerta v Križankah konec avgusta, ko je velikan folk rock glasbe in genialni kantavtor Vlado Kreslin nastopil z Malimi bogovi in Beltinško bando. Pesem, ki je dvignila razpoloženje in navdihnila zbrani narod. Nisem je še slišal pred tem, v sebi pa je nosila močan borben duh in optimistično sporočilo. Navsezadnje je Vlado slovenskega naroda sin, publika pa ga po vseh teh letih še vedno obožuje in sprejema za svojega. Nato pa jo je objavil (najdemo jo tudi v zbirki ‘Zakartana ura’) in uradno prvič zaigral danes na akustičnem koncertu v Škofji Loki, v prijetnem ambientu Loškega puba. Vse se da, če se hoče. Ni kaj, glasbeni mojster, ki se ne ustavlja in v zadnjih mesecih še stopnjuje tempo z raznimi koncertnimi nastopi in promocijo novega glasbeno-dokumentarnega filma ‘Poj mi pesem’, še naprej dokazuje, da ljudstvo rabi pesem in besedilo. Potrebujemo Kreslina, da nas združi in poveže. “Preko mure, preko Drave” in “Z Goričkega v Piran”.

Na oder je povabil dve dekleti (Foto: Kaja Jereb)

Ravno dovolj mlado občinstvo, da nismo razumeli uvodnih referenc na stare čase, ampak Vlado se ni dal motiti. Brez večjega uvoda je začel brenkati po svoji črni kitari, kar pa ni težko, če imaš na razpolago tako bogat nabor čudovitih skladb, ki jih znamo praktično na pamet.

Same klasike ena za drugo, in če so v Mariboru potrebovali pol ure, da so se sprostili in zapeli z njim, smo to v Škofji Loki počeli od prvega akorda dalje. “Predvolilni zbor,” se je šalil Vlado, ki je bil dobre volje in resnično navdušen nad akustiko ter odzivom plačnikov vstopnic, hkrati pa je bil njegov nastop rutiniran in zrežiran do potankosti. Ob hladnem večeru ni zdržala niti struna na kitari, a Vlado je brenkal naprej. Glas si je celil s kuhanim vinom, refreni pa so odmevali vedno glasneje. “Vse se da!”

Pravijo ti, da ne moreš in da se ne da skočiti čez reko kjer ni mosta zidanega da je itak vse brez veze in le kdo si ti kaj pa moreš, takle mamo in podobne reči. Da se itak nič ne splača, da se nič ne da in da so vsi isti slabi in za vraga eden sam da nič ne more naj raje vse pusti prime naj se za daljinca v miru živi! Kar naenkrat pa dol s kavča se zasliši glas ena čisto nova pesem je preplavila vas. Dá, dá, vse se dá!

Klobuk je del obvezne opreme (Foto: Kaja Jereb)

V teh koncih se je zglasil prvič po šestih letih, a ni bilo čutiti, da je kdaj odšel. Prekaljeni glasbeni maček gospod Kreslin je užival in na oder celo povabil dve mladi dekleti, da se mu pridružita pri petju. Vsako je poljubil na lice in se jima zahvalil. “Si je pač upala,” je bil ponosen na pogum razposajene oboževalke, ki si je dala duška in z vsem srcem odpela “Tisoč let”. Kreslin se je zabaval. In tudi tokrat ni manjkalo vseh največjih uspešnic; tako tistih silovitih rokerskih kot tistih bolj umirjenih in romantičnih ljudskih, a jih je zaigral vse akustično. Pri “Lahko bi zletela” se je plavalo po zraku, pri “Poj mi pesem” pa skakalo od poskočnega in nalezljivega ritma. Devetdeset minut je minilo v trenutku, za konec pa še – kot se spodobi pred volitami – “To ni političen song!”


Kratka biografija

Vlado Kreslin je z glasbo začel kot bobnar v lokalnem ansamblu Apollo leta 1970. Od takrat do leta 1980 je kot pevec nastopal z bendi Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura. Leta 1980 je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu po tem se je priključil bendu Martin Krpan, ki je leta 1991, po nastopu pred Bob Dylanom na ljubljanskem stadionu, razpadel. Konec 80ih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando. Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in povzročil, “da so ljudje upali spregovoriti v lastnem narečju”. S skupino Mali bogovi, ki je nastala v začetku 90ih, in Beltinško bando, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. V Beltinški bandi deluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče, 88-letni Milan.Izdal je že petnajst albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.


Pred koncertom smo ga ujeli za kratek pogovor. Preberite, kje najde svoj trenutek miru in katero dobro knjigo je prebral pred kratkim. Ta čas promovira dokumentarni film ‘Poj mi pesem’.

VLADO KRESLIN: “Zadnje čase pozno spat in zgodaj vstat”