THE LEADING GUY: ‘MEMORANDUM’ (2015)

Vedno toplejši in vedno daljši spomladanski dnevi so več kot primerni za zasanjano posedanje na domačih terasah ali ležerno ležanje pod nedavno ozelenelimi krošnjami bližnjih dreves. Če pa si boste ob tem zaželeli tudi prijetne in nevsiljive, hkrati pa tudi zelo osebnoizpovedne glasbene podlage, je spodnji album več kot primeren za vas.

A še predno se potopimo v zvočne globine albuma, spoznajmo avtorja.

Simone Zampieri, znan kot The Leading Guy, je svojo glasbeno pot začel na Irskem, kjer je nastopal kot ulični glasbenik. Po nekajletnem trubadurskem potepanju širom stare celine, katero je, kot pravi sam, v veliki večini prepotoval peš, pri tem pa doživel marsikaj, je leta 2015 napočil čas, da je doživeto ovekovečil tudi v studiu.

Ploščo Memorandum odpira otožna Oh sister, ki jo avtor posveča svoji sestri, katera je tako kot on zaradi težav v družini odšla v širini svet. Avtor upa, da je z leti tudi ona našla svoj prostor pod soncem, hkrati pa jo priporoča Bogu, saj je le-ta edini, ki pozna njeno trenutno lokacijo, posledično pa je on tudi edini, ki ji lahko pomaga. Hrepenenju je posvečena tudi Behind the Yellow Field, kjer se avtorju toži po varnem objemu rumenega polja, na katerem se je igral kot otrok. Leta bežijo, rumenih polj pa je vedno manj. Izmed množice biserov ulične poezije izstopata tudi Mr. Wolff ali spomin dan, ko je avtor zabluzil in zaradi tega zamudil vlak ter Memorandum, spomin na Piera Addobbatija, 15-letnega mladeniča, ki so ga med igro s prijatelji v cerkvi ubili vojaki.

Čeprav album kot celota ne ponuja ničesar posebnega, si slednji nedvomno zasluži vašo pozornost. Kljub dejstvu, da ne gre za ploščo, ki bi odprla novo poglavje zgodovine uličnih glasbenikov, nam slednja vseeno ponuja zanimiv izlet v svet ljudi, ki nam na ulici za pest drobiža in nasmeh igrajo svoje skladbe.

Za vas ne vem, a moj kovanec spodbude si je avtor nedvomno zaslužil.