Petek, čeprav trinajsti, je po dolgem delovnem tednu prišel kot naročen. Večer, ko je bilo najlažje vse skupaj poslati nekam in se odpraviti na koncert Brkov. Zagrebški punk-folk-metal kolektiv se je tokrat ustavil v ljubljanskem Kinu Šiška, s čimer nadaljuje svojo precej premišljeno strategijo osvajanja mesta. Brkovi se namreč v Ljubljano v zadnjih letih vračajo postopoma: Cvetličarna, nato Orto Fest, zdaj Kino Šiška. Brez zaletavanja v prevelike projekte, temveč korak za korakom, dvorano za dvorano – in prav tak pristop se jim očitno obrestuje.
Za začetek koncertne sezone so znova zbrali Ljubljano
Tokratna koncertna avantura je po čistem naključju sledila koncertu sarajevske skupine Nervozni poštar (koncertopis), ene od zasedb, ki jih Brkovi pogosto omenjajo kot svoje glasbene idole. Nervozni poštar je že sredi osemdesetih let ustvarjal nenavadno mešanico hard rocka in balkanske narodne glasbe, t. i. folk’n’roll. Brkovi so to idejo kasneje pripeljali še korak dlje: v svoj prepoznavni in izjemno nalezljivi punkfolkwellness.
Skupina je trenutno v obdobju novega ustvarjalnega zagona. Nedavno so izdali singel “Moj prijatelj je postao žena”, ki napoveduje prihajajoči album Duga devetka. Skladbo spremlja videospot, ki ga je režiral pevec Vedran Pehar – Shamso69, s čimer bend nadaljuje tradicijo provokativnih naslovov, družbenih tem in humorja, ki je postal njihov zaščitni znak. Glasbo in besedilo je napisal Pehar, pesem pa je bila posneta v studiu Supersonic Songbird pod producentskim vodstvom Ivana Mihaljevića.
Nova pesem prav tako nadaljuje niz nedavnih izdaj, katerega sta začeli “Labavi” (naš lanski intervju s Shamsom si lahko ogledate spodaj) in prenovljena “Naša mala zemlja”, ki sta na spletu že presegli 200 tisoč ogledov.
Stari in novi hiti
Ko so Brkovi stopili na oder Kina Šiška, je bilo jasno, da občinstvo ve, zakaj je prišlo. Koncert so odprli z “Boli me”, ki je že v prvih minutah dvorano spravila v glasno petje. Sledil je “Labavi”, prvi singel s prihajajočega albuma, ki se je med oboževalci že dobro prijel, nato pa “Balkan Star” in sveža “Moj prijatelj je postao žena”.
Sledil je niz dobro znanih komadov: “Nista više mi ne značiš”, “Cvjetalo je meni cvijeće”, “A ja ću da pijem”, “Ornela”, “Opasno se drogiram” in “Nije život cvjetno polje”, vsak z refrenom, ki ga je publika pela skoraj glasneje od benda.
Ko je na vrsto prišla “Bauštela”, nam je jezični dohtar Shamso v svoji maniri povedal anekdoto o nekdanjem dekletu, ki mu je služila kot zabaven most do “Bolje da sam s frendovima pio rujno vino”. Nadaljevali so s “Srećo laku noć” in “Znanac”, po kateri je Shamso za trenutek pograbil Paspaljevo kitaro in si v šali “sposodil” še Magnifica in Siddharto.
Koncert je nato dobil še nekoliko bolj divjo energijo. “Hormon sreće” je sprožil prve crowd surferje, sledile pa so “Nisam ja za tebe”, “Samo pijan mogu da prebolim”, “Kurvo prokleta”, “Tolerancija” in “Više ni pankeri ne slušaju punk”.
Ko se je zdelo, da je večer končan, je občinstvo skupino hitro priklicalo nazaj na oder. V bisu so Brkovi udarili še s trojčkom “Hoću da mi dijete sluša narodnjake”, “Seks i droga” in seveda neizogibno “Pizdo materino”, ki je koncert zaključila v popolnem kaosu skupinskega petja, dvignjenih rok in refrenov, ki jih je v en glas pela cela dvorana.
Punkfolkwellness terapija
V takšnih trenutkih postane jasno, zakaj Brkovi že leta uspešno polnijo koncertne prostore po regiji. Njihova glasba morda na papirju deluje kot popoln žanrski kaos, vendar na odru vse deluje logično: humor, samoironija, surova energija, nalezljivi refreni in občinstvo, ki je ves čas del predstave. Prav ta neposredna povezava s publiko je eden od razlogov, zakaj njihov koncept “punkfolkwellnessa” deluje tako prepričljivo.
Posebej velja omeniti tudi pevca Shamsa, ki je koncert izpeljal z izjemno energijo, čeprav mu je pred koncertom nekoliko ponagajalo zdravje. Kljub temu je brez večjih težav izpeljal celoten nastop, vodil publiko skozi večer in med pesmimi ohranjal svoj značilni humor ter komunikacijo. Pravzaprav je delovalo, kot da ga je energija dvorane še dodatno pognala naprej.
Če je bil petek trinajsti za marsikoga zgolj še en dan v koledarju, je bil za nas v Kinu Šiška predvsem večer, ko smo lahko za več kot uro in pol pozabili na vse in skupaj z Brkovi svet glasno poslali v …
Foto: Patricija Ostrožnik Zupančič