Seznam večnih skladb z njegovim podpisom je dolg. Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi, Zemlja pleše, Brez besed, ki je postala prva skladba, s katero je na Evroviziji zazvenela slovenščina, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Številne so bile nagrajene na festivalih.
Dvakrat je za Jugoslavijo dirigiral na Evroviziji. Leta 1966 v Luksemburgu z Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen.
Biografija
Ime Mojmirja Sepeta s še bolj prepoznavnim nadimkom Mojzes je glasbeni svet desetletja povezoval z začetki slovenske zabavne glasbe. Bil je njen ustvarjalec in poustvarjalec ter hkrati sinonim za slovensko popevko. Julija je praznoval 90 let. Glasbi se je Sepe zapisal v otroštvu. Pri šestih letih je izbral klavir, zatem se je navdušil nad trobento. Oboje je nato študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in že kot študent postal član Plesnega orkestra Radia Ljubljana, predhodnika današnjega radijskega big banda. Ustanovil je tudi lastni Ansambel Mojmirja Sepeta, s katerim je nastopil na številnih jazzovskih festivalih ter z njim posnel eno prvih jazzovskih plošč v takratni Jugoslaviji. Poleg tega je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in tudi sicer aktiven kot skladatelj. Pri skladanju se je že od začetka nagibal k melodijam jazza in swinga. Pisal je šansone, popevke, gledališke songe in narodnozabavno glasbo. Tudi po upokojitvi leta 1991 je ostal zapisan glasbi: ustvarjal in snemal je za radio, film, televizijo in gledališče ter sodeloval z mladimi glasbeniki.
Sepe je sodil v krog glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so ustvarjali začetke slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau. Na tej poti je tesno sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Majdo Sepe, eno največjih slovenskih šansonjerk, ki je preminila leta 2006, in s pesnikom Franetom Milčinskim Ježkom, čeprav je uglasbil tudi tekste drugih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šomen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti. V zakladnico zimzelenih melodij je prispeval skladbe, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Številne so bile nagrajene festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, kjer je redno sodeloval kot dirigent in avtor. V tej vlogi je tudi dvakrat zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu s popevko Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen.
Njegova dela so nastajala tudi iz potrebe takratnega glasbenega oddelka na RTV Slovenija, ki ga danes v takšni obliki ni več. “Včasih je bil RTV mecen, kar se tiče vseh glasbenih zvrsti. Tako da smo doživeli eno lepo življenje v svojih najboljših letih. Počeli smo tisto, kar smo radi počeli in kar smo znali in je bilo nekako cenjeno. Zdaj pa mislim, da je takšnih naročil ali spodbujanj precej manj in se glasba snema in odvija na popolnoma drugačen način,” je ob 90-letnici za STA povedal Sepe. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Franeta Milčinskega Ježka za opus šansonov, nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo in leta 2010 Kozinovo nagrado za zaokrožen opus. Kot so utemeljili nagrado, je v nacionalnem radijskem arhivu shranjenih 235 Sepetovih del za zabavni revijski orkester in 40 del za plesni orkester. Komisija ga je uvrstila med skladatelje, ki so v slovenski zabavni glasbi pustili trajne sledi.
