Natriletno kolobarjenje s praho je projekt avtorja besedil in interpreta, in sicer gledališčnika Jureta Novaka ter vsestranskega vokalista in multiinstrumentalista Uroša Buha, ki poleg vokala prispeva še bobne in kitare. Gre za spoj kompleksnih, pesniških besedil z raznorodnimi glasbenimi pristopi, ki črpajo iz pankersko grandžerskega generacijskega ozadja avtorjev.
Za 17. oktober sta nam pripravila v Kinu Šiška promocijski koncert ob izdaji njunega drugega albuma ‘Iz konteksta’. Album, ki bo izšel pri založni ZARŠ – kar glavni vokalist in pisec družbeno kritičnih besedil s pridihom poezije Jure Novak duhovito večkrat ponovi – je razgiban in svež. “Kaj bi še lahko povedal? Aha, izdala sva nov album, ki ga lahko danes tudi kupite. Sem že povedal to?” Uroš Buh, glasbeni vodja in nosilec spevnosti v skupini pa mu nudi oporo in navdušuje na kitari. Slišali smo lahko tako skladbe z nove plošče kot tudi tiste najstarejše. “Ženske” so bile še posebej priljubljene, medtem ko je novejša “DDD DDD” prebudila kar nekaj nasmehov in začudenih obrazov. Na srečo sta imela v repertoarju še druge, kot so ‘Druga sobota’, ‘Ko svet spi’ in ‘Status kva’, da so reševale večer. Splošni odziv sobe, polne njunih bližnjih oboževalcev in kulturnih kolegov, je bil dober, na odru pa so se jima pridružili še Polona Janežič, Marko Širec in Marek Fakuč.
Natriletno kolobarjenje s praho oziroma kratica N3L, za katero sta kriva čisto sama, saj sta jo uporabljala prva, je unikaten projekt, ki ne počiva na stari slavi, ampak nenehno izumlja in preseneča, šokira, s svojo eksperimentalnostjo včasih že jezi in hkrati sprašuje globoka provokativna vprašanja, kako sploh gledamo na glasbo. Njiju se ne da zlahka zapakirati, ker nimata gospodarja in delujeta, kot želita. Njuna prednost pa je istočasno tudi šibka točka. Tako kot že samo ime skupine, ki sicer vzbudi zanimanje, a močno razočara v smiselnosti. Tudi njun nastop hkrati navduši in zbega. Tiste spevne in bolj hard core skladbe začutim, tiste ultra eksperimentalne in že skorajda neglasbene ter neposlušljive pač ne. Tekste, navdahnjene z gledališko igro, čemur podobna je tudi prezentacija, spremlja trušč, ki bi si ga iskreno želel slišati več. Brez poezije.
Drugi album je bil posnet februarja letos v Zagrebškem Kramasoniku pod taktirko producenta Jureta Vlahoviča, pod master pa je podpisan Gregor Zemljič. Na albumu je deset novih skladb, znova pa so vsebinsko in žanrsko raznolike. Tako kot sta raznolika onadva, a skupaj tvorita zanimiv mozaik. Preskoki iz skladbe na skladbo, ki izpadejo kot odseki iz povsem različnih koncertov, pa so za običajnega poslušalca, kot sem sam, pretvegani in prenaporni.
Pred koncertom smo ju ujeli za kratek pogovor o njunem glasbenem ustvarjanju
NATRILETNO KOLOBARJENJE S PRAHO: “Namesto piva in Jack Danielsa imava kavo in rogljičke”
