Na vroč in sončen dan se v ljubljanskem lokalu srečam s skritim članom ene največjih glasbenih skupin pri nas. S tistim, ki čisto zadaj, brez da bi sploh dodobra videl zbrano koncertno množico, s svojimi ritemskimi zamahi in udarci vodi ter usmerja Big Foot Mamo na njeni poti do rokerske veličine. Bobnar Jože Habula je skromen, izkušeno umirjen in pa izobraženo klepetav. Dvourni pogovor o glasbi, družbi in življenju skrčim in strnem. Človek pač ljubi dobro debato.
ROCKER.SI: Začniva pri glasbi za mladino. Bi lahko sem uvrstili glasbo skupine Big Foot Mama?
JOŽE HABULA: Absolutno bi se strinjal s tem in nadvse vesel sem, da se mladina najde v tem razmišljanju in v glasbi. Še bolj pa sem vesel, ko mi kdo reče, da njegovi otroci poslušajo našo glasbo. Najmlajši so senzibilna bitja in se odzivajo na dražljaje, ne na neka predvidevanja in na manipulacijo. Naša glasba je izven tega, se prav ima neko energijo, ki ljudi pritegne.
ROCKER.SI: Načrtno ustvarjate glasbo za mladino?
JOŽE HABULA: Ne, nikakor ne, saj smo v fazi, kjer ničesar več ne počnemo načrtno na način, da bi bili komu všeč. Vsak, ki se loti na takšen način, hitro zaključi. Tako je kot s keramiko. Lahko delaš blazno lepe vaze, lahko pa polagaš ploščice. Če ploščice položiš v kuhinji, imaš ceno na kvadratni meter, vaza pa ne bo imela nobene cene, ampak bo vrednost dobila čez čas. Ploščice pa bodo še vedno polagali za enako ceno na kvadratni meter.
ROCKER.SI: Vidim, da se spoznate na ploščice (smeh) …
JOŽE HABULA: Da … (smeh). Recimo (smeh). Tako si jaz predstavljam, če se glasba lahko šteje kot umetnost. Dobro vprašanje za mladino, kaj je sploh umetnost. Na katerem koli področju.
ROCKER.SI: Že od začetka ste imeli vizijo.
JOŽE HABULA: Tako je, že od samega začetka smo hoteli imeti skupino in dati iz sebe vse, kar smo imeli. Hoteli smo samo igrati. Nikoli nismo bili preračunljivi. Nikoli nismo hotelu ugajati, najbrž drugače ne bi bili to, kar smo.
ROCKER.SI: Ste presenečeni nad uspehom, ki ste ga imeli in ga še imate?
JOŽE HABULA: To, da smo še vedno priljubljeni, je čudovito. Niti slučajno si nismo tega predstavljali. Niti slučajno. Name so vplivali Rolling Stones in The Cure, nekaj me je pritegnilo k njihovemu razmišljanju. Da si nekaj, kar si želiš biti. Da si drugačen. Rock n’roll glasba to dovoljuje, da si nekaj, kar hočeš biti, medtem ko pop glasba ugaja. Nekomu moraš biti všeč. Nebo je vedno modro, voda je ravno prave temperature, veter ravno prav piha … rock n’roll pa dovoljuje, da se ne strinjaš. Ni te strah povedat, tako kot je. V pop glasbi si tega ne moreš privoščiti in to me najbolj veseli pri naši glasbi, da ne ugajamo nikomur posebej. Krasno pa, da se nekdo prepozna in na glasbo reagira. Ta plošča je izšla po šestih letih, kar je kar dolgo obdobje. Ljudje danes živimo instantno. Z danes na jutri in ne reagiramo na stvari, ki so okoli nas. To pa svoje mesto najde kultura.
ROCKER.SI: Ste se čutili dolžni izdati nov album?
JOŽE HABULA: Prav nobenega pritiska nismo čutili, zato ker se je dogajalo toliko stvari. Pri nas imamo razdeljene vloge. Vsi ne znamo vsega, ampak Alen ima to zmožnost, da pove, kako se počuti. Jaz nimam tega, zato bi težko spisal skladbo in jo poslal med ljudi, ki bi jo potem morda raztrgali. Kako lahko raztrgajo moje osebno razmišljanje? Nimam te sposobnosti in moči, ki jo ima on. Prinesel je skladbe in vsakemu posebej predstavil ideje. Ta proces je trajal, ko pa smo se zbrali na vajah, pa smo skladbe skupaj dokončali.
ROCKER.SI: Kako pridete v sliko vi?
JOŽE HABULA: Pri bobnih sta prisotna dva vidika. Lahko si podpora skupini ali pa izstopaš in na vsakem koraku iščeš prazen prostor, kjer lahko pokažeš vse svoje znanje. Jaz vedno izberem čisto podporo skupini. Da pustim udarec ravno tam, kjer je potrebno. Ne smeš biti pretenciozen in iti čez vse, samo da se sliši boben. Zgodbe ne moreš povedati v dveh minutah, včasih je vsega preveč prehitro. Jaz obožujem bobnanje v stilu Charlieja Wattsa in Ringa Starra. Perfektno. Da odigra skladbo brez enega samega prehoda, pa skladba še vedno deluje in ima ritemski naboj. In pa blues izvajalci, ki skladbo zgradijo na samo enem akordu. Vedno sem jih občudoval.
ROCKER.SI: Album ste predstavili v intimnem vzdušju izbranemu občinstvu v SiTi Teatru.
JOŽE HABULA: Všeč nam je bila ideja, da igramo za ljudi, s katerimi se poznamo. Takšen je bil občutek. Hoteli smo, da se gostje dobro počutite, da se zavedate, da ste prišli na velik dogodek in da niste samo številke. To je lokacija, kjer lahko predstaviš nov material in še vedno vzpostaviš neko povezavo. Če je občinstvo večje, potem se energija lahko porazgubi. Nam je bilo odlično, da ste najprej morali sedeti. Ustvarili smo album, ki takoj sporoča, da gre za skupino Big Foot Mama, a hkrati ponudi dovolj novega, da se ne ponavlja. Vedno poslušam, kako imamo en in isti zvok, ampak to je v resnici odlika in kvaliteta skupine. Da delaš toliko časa, da si razpoznaven samo po svojem zvoku. To se mi zdi super priznanje.
ROCKER.SI: Vaša najljubša skladba z novega albuma?
JOŽE HABULA: ‘Nekaj je na njej’, ta mi je zelo všeč. ‘Sijaj’ ima odlično energijo. Tudi ‘Plameni’ …
ROCKER.SI: Verjetno je dobro, če se težko odločite (smeh) …
JOŽE HABULA: Ja, ja, ja (smeh). Ne morem izbrati enega, vsi imajo dobro energijo, in pa naš zvok je primerljiv s svetovnim zvokom. Snemali smo v Berlinu, kjer je dobra atmosfera. Na vsakem koraku je nekaj, kar te navdihne. Toliko ljudi, ki puščajo sledi, zaradi česar smo dobili dodatno energijo. Misliš si, da ne smeš ostati ravnodušen in posneti kar nekaj (smeh). Miks potem drugje, pa mastering v Parizu. Cena v Sloveniji se je približalo svetovnim merilom, zato raje zaupaš nekomu, ki točno ve, kaj dela.
ROCKER.SI: Tudi če ne bi izdali novega albuma, bi še vedno imeli razprodane koncerte.
JOŽE HABULA: Ja, sej v bistvu smo igrali eno leto samo največje uspešnice. Bilo je v redu, ampak vedno moraš dvigniti nivo. Bil bi pretenciozen, če bi mislil, da lahko v nedogled igramo samo stare skladbe. Ne verjamem, da bi trajalo. Če ta album ne bi bil dobro sprejet, se mogoče ne bi toliko poznalo pri koncertih kot pri nas samih, ker bi si želeli novih stvari. Nikoli nismo počivali na lovorikah. Je pa veliko svetovnih skupin, ki že desetletja niso posnele dobrega albuma, pa še vedno razprodajo koncerte. Vzemimo za primer Rolling Stones, ampak je pa tam takšen nabor stare glasbe, da … Vseeno mislim, da moraš vedno naprej. Res pa je, da pri takšnih skupinah potem ta samcat hit ne reši koncerta. To je čisto nekaj človeškega, vedno si želiš biti boljši.
ROCKER.SI: Kako vidite dojemanje rock n’ roll glasbe pri mladih skupinah?
JOŽE HABULA: Čudno mi je, ker je dojemanje glasbe malo preveč – kako bi rekel- ni ravno pozitivno. Zelo mračno je vse skupaj. Akordi so v takšnih kombinacijah, da težijo navzdol, besedila niso ravno pozitivna, ampak najbrž je to odraz generacije. To povsem podpiram, mi pa takšno razmišljanje ni blizu.
ROCKER.SI: Bi posnel samostojni album?
JOŽE HABULA: Ne (pavza). Nikoli nisem niti poskušal ali imel želje. Tudi če bi jo imel, bi najbrž poklical Alena, če mi lahko pride odigrat bas, pa Zokija … (smeh). Grega, če mi lahko malo pomaga (smeh). Sem pristaš tega, da vztrajaš pri stvari. Če si polovičarski, ne moreš uspeti.
ROCKER.SI: Ustanoviti skupino danes se verjetno razlikuje od vaših začetkov?
JOŽE HABULA: Ravno zadnjič sem razlagal, kako smo gledali prve videospote. Mojca Mavec je imela oddajo, v kateri je bilo predstavljenih pet videospotov. V šoli smo imeli računalnik in sem vmes skočil še na internet. Na začetku vaj sem pritisnil stran RTV in se je odpirala tja nekje do polovice vaj (smeh). Recimo (smeh). Preden sem našel pot do njene oddaje in kliknil, je bilo konec vaj. In sem bil presrečen, če mi je uspelo. Zadnjič sem se odločil, da bi počakal na nočno glasbeno oddajo z videospoti, pa je tako pozno, da mi ni uspelo. Imel sem že čisto rdeče oči. Predaleč, predolgo, nedefinirano, brez opozorila … Stvari so precej drugačne kot nekoč. Tudi Rolling Stones so dejali, da danes s takšno glasbo ne bi prišli daleč. In jaz si mislim enako, ampak naši začetki so bili iz ljubezni do igranja.
ROCKER.SI: Kako je s cenami vstopnic, imate pri tem kaj besede ali ceno določa organizator?
JOŽE HABULA: Vedno smo si želeli, da kamorkoli pridemo, je to dostopno. Da ljudje sploh ne razmišljajo, ali si to lahko privoščijo. So nekateri kraji, ki so gospodarsko močnejši, spet drugi finančno slabši. Se prilagajamo, absolutno, nikoli pa ne pretiravamo s ceno. Po Sloveniji naredimo ogromno koncertov, tako da kakšen evro manj, pomeni več ljudi, kar pa je v bistvu naše glasbe. Naj ljudje uživajo, že tako imamo preveč problemov.
ROCKER.SI: Pa hodite na koncerte v tujino?
JOŽE HABULA: Oh, seveda. Mogoče sedaj manj, ampak leta nazaj pa od deset do petnajst na koncertno sezono. Munchen in Budimpešta, to je bil moj domet. In vsakič ko sem šel, sem videl nekaj takšnega, da sem lahko znanje uporabil tudi doma. Moramo pa se zavedati, da se primerjati s takšnimi skupinami, je nesmiselno. Pri nas lahko daš vse od sebe, ampak tiste skupine so tehnično gledano v drugi ligi.
ROCKER.SI: Opišite izkušnjo snemanja videospota.
JOŽE HABULA: Ideje vedno prepustimo režiserjem, ki vedno, kaj počnejo. Videospoti so še vedno pomembni, ampak priznam, da nisem najbolj navdušen nad snemanjem. To mi je …
ROCKER.SI: … nujno zlo (smeh).
JOŽE HABULA: Tukaj nekje (smeh).
ROCKER.SI: Kako ohranjate energijo v skupini?
JOŽE HABULA: Veliko se družimo, a si hkrati dajemo prostor. Ta čas, ki ga ne preživimo skupaj, je prav tako pomemben. Da se imamo res dobro, se pokaže, ko gremo nekam za dlje časa. Če si z nekom 14 dni, potem vidiš, ali se res dobro razumeš (smeh). Drugače pa je odvisno, malokrat se dobimo vsi skupaj, ampak priložnostno. Z Gregom hodiva redno na nogomet, recimo trenutno sva zelo vesela zaradi Olimpije (smeh).
ROCKER.SI: Pride kdaj do vroče krvi?
JOŽE HABULA: Pa vse manj (smeh). Pridobili smo toleranco, da razumemo, kaj je nekdo hotel povedati. Ko si mlajši, pride do vročekrvnih elementov. Ne da se nam več (smeh). Ne da se nam kregat (smeh).
ROCKER.SI: Kaj se je spremenilo od vaših začetkov znotraj skupine?
JOŽE HABULA: Včasih je bila glavna gonilna sila energija. Ko si mlad, se ne braniš alkohola. Hecno je na primer, kako smo pred časom imeli v ‘backstage’ prostoru polno alkoholne pijače, a sem si vzel samo plastenko vode. To je bilo zame čisto dovolj. Pa me je fant, ki je pripravljal alkohol, vprašal, kako to …. kje je rock n’ roll? (smeh). To je velika sprememba, saj ko smo začenjali, tudi tisto ne bi bilo dovolj (smeh). Včasih je prevladala mlada energija, ampak smo se sprijaznili, da nismo več najmlajši (smeh).
ROCKER.SI: Kakšen je občutek, ko po toliko letih ljudje še vedno pojejo vaše pesmi?
JOŽE HABULA: Zares je izjemen občutek, je pa res, da kot bobnar ne vidim kaj dosti. Mogoče v drugo vrsto (smeh). Ne vidim, koliko je ljudi. Šele na koncu koncerta, ko pridem na rob odra, vidim, komu smo sploh igrali (smeh). Če sediš zadaj, ne vidiš nič. Mene se praktično ne vidi in imam čisto drug občutek.
ROCKER.SI: Vas bomo na naslednjem koncertu videli čisto spredaj pred pevcem?
JOŽE HABULA: Lahko bi me postavili tja (smeh). Ne, ne rabim tega (smeh).
