JOHN F. DOE: ‘Pod odrom opazimo vse več neznanih obrazov’

Tilen Knaflič (Foto: Ksaver Šinkar)

Skupina John F. Doe predstavlja svoj nov album ‘Druga stran‘ in s tem turnejo po Sloveniji. Na koncertih bo možno slišati tako material z nove plošče kot tudi s prvega albuma ‘JFD’. Pogovarjali smo se z basistom Tilnom Knafličem.

Več o skupini 

Rock band John F. Doe je bil ustanovljen leta 2010, ko je skupino prijateljev združila želja po ustvarjanju edinstvene in kakovostne glasbe. Sledilo je iskanje koncertov in igranje v živo, leta 2015 pa je izšel njihov prvenec z naslovom JFD. Močen vokal in razločen vibrato vokalista Marka Zemljiča obogati raznoliko tehniko, melodične verze in uporabo raznovrstnih zvočnih efektov, ki jih priskrbita kitarist Aleš Svetina ter klaviaturist in back vokalist Luka Zemljič. Dinamično ritem sekcijo ustvarjata Bojan Marinko na bobnih in Tilen Knaflič na bas kitari. Njihova glasba je zlitje različnih stilov, najbolj pa se poigravajo z zvoki Indie in Garage rocka. Leta 2016 je skupina podpisala pogodbo z založbo Nika Records. Album Druga stran je izšel aprila 2019.

John F. Doe (Foto: Ksaver Šinkar)

ROCKER.SI: Drugi album, druga zgodba. ‘Druga stran.’ Kje je razlika in kakšni so občutki po nekaj koncertih, na kateri ste uspešno predstavljali album?

TILEN KNAFLIČ: Tista glavna razlika, ki jo opazim, je da pod odrom začenjamo videvati neznane obraze. Na vsakem koncertu se pojavi nekaj ljudi, ki jih vidimo prvič, kar nam daje dober občutek. Širimo občinstvo. Predvsem pa je lepo, če nas oboževalci poiščejo po koncertu.

ROCKER.SI: Se ti zdi, da so danes rock skupine preveč hvaležne za vsako priložnost, ki jo dobijo?

TILEN KNAFLIČ: Občinstvu smo vedno hvaležni, za nastope pa se je potrebno dobesedno boriti. Organizatorji razumljivo hočejo skupine, ki jim bodo pripeljale zaslužek, medtem ko mi še nismo poznani za celotno Slovenijo. Da nam kdorkoli ponudi priložnost se predstaviti, za to smo hvaležni. Želimo si čim več novih sodelovanj in poznanstev.

ROCKER.SI: Kakšen je odziv na nov material v primerjavi s skladbami v angleščini?

TILEN KNAFLIČ: Po občutku ni velike razlike v odzivu, res pa je, da so tisti starejši, ki so bolj poznani, sprejeti bolj glasno s strani publike. Malo zgodaj je še, saj album še ni zaokrožil med ljudmi, sedaj ga šele predstavljamo. Hodimo praktično od človeka do človeka in skušamo navdušiti vsakega posebej. Podobno je s koncerti. Ta proces pa traja.

ROCKER.SI: Album je ohranil rokersko energijo. Kako ste sami zadovoljni z rezultatom?

TILEN KNAFLIČ: Z novim albumom smo zelo zadovoljni. Če bi se spuščal v najmanjše detajle, bi kot inštrumentalist mogoče več časa posvetil oblikovanju zvoka. Na koncu vedno pride do kompromisa, medtem ko bi si sam mogoče želel malce drugačen zvok bas kitare, ampak ta ne bi deloval pri celotnem aranžmaju. Če bi imeli več časa, bi ga še več namenili izdelavi zvoka. Veliko smo eksperimentirali in preizkušali, kaj se bolje sliši, še posebno pri bobnih.

ROCKER.SI: Za producenta ste izbrali Petra Deklevo. Lahko poveš več o novem sodelovanju? Kaj je Peter pripomogel in koliko končni rezultat odstopa od izvirnih idej?

TILEN KNAFLIČ: S Petrom smo se odlično ujeli in že prvi dan vzpostavili res dober prijateljski odnos.  Zelo hitro smo se sporazumeli, kakšen zvok želimo ustvariti s tem albumom in on je odlično poskrbel za to, da smo to tudi uresničili. Poleg tega, da ga od prej poznamo kot odličnega kitarista, smo sedaj spoznali tudi njegovo drugo stran v vlogi glasbenega producenta in tudi ta nas je navdušila. Ima dober organski pristop in daje proste roke, hkrati pa tudi vključuje svoje ideje. Ima poseben občutek za dodajanje malenkosti, ki precej popestrijo komade in pritegnejo pozornost poslušalca. Temu pravimo ‘Ear Candy’ (smeh). Peter je bil v vlogi producenta pri vseh komadih na albumu, razen pri komadu ‘Hyde’, ki pa smo ga zaupali Mateju Wolfu, producentu našega prvega albuma.

John F. Doe na predstavitvi albuma v CSKFP (Foto: Ksaver Šinkar)

ROCKER.SI: Kaj mora biti obkljukano za dober koncert?

TILEN KNAFLIČ: Energija na odru. Radi smo mobilni in aktivni. Tehnika je malce problematična, ker nimamo svojega tonskega mojstra, zato na vajah porabimo več časa kot povprečna rock skupina. Pri nas so klaviature in kitara enakovredne, ker se izmenjujejo od skladbe do skladbe. Včasih kakšnega pokličemo, večkrat pa delamo s tem, kar nam je dano na lokaciji. Na odru ne slišiš, kako zveniš pod odrom, samo kako dejansko igramo. Gre za povsem drugačno razmerje, ki si ga lahko nastaviš glede na to, kaj želiš v ospredju. Idealno ima vsak svoj monitor in si nastavi, kakšno razmerje želi slišati od drugih. Jaz običajno slišim bobne, ki so glasni v vsakem primeru … (smeh), izpostavljene imam pa še klaviature, kitare malo manj in zraven dodam vokal.

ROCKER.SI: Zopet ste se lotili snemanja videospota, in sicer za skladbo ‘Puščava’. Kdo se najbolje znajde pred kamero?

TILEN KNAFLIČ: Besedilo za skladbo sta napisala Marko Zemljič in Bojan Marinko, začelo pa se je tako, da Marko na vajah včasih poje in si sproti izmišljuje besede. Po tej liniji pa je potem Bojan napisal besedilo. Pesem izraža kontrast med naravo in našimi dejanji. V videospotu predstavimo tudi sebe, zraven pa smo vključili to sporočilo. Veliko platno v ozadju predstavlja naravo, drugi kader pa je na nasprotni steni platna, kjer so zbite lesene deske in svinjarija ter pesek. Vse je zaprašeno in razpadajoče. Pred kamero se verjetno še najbolje znajde pevec Marko, ker je tega že navajen.

ROCKER.SI: Ste se kdaj pogovarjali, da bi šli na glasbeno tekmovanje, kot je EMA? Za večjo publiciteto?

TILEN KNAFLIČ: So nas povabili, ampak nismo čutili, da je to za nas. Promocija je dobra, ampak razumem protiargumente, da nismo to mi. Promoviramo se kot ‘live band’, tam pa poješ na playback. Format nam ni bil všeč.

ROCKER.SI: Kakšni so načrti za poletje?

TILEN KNAFLIČ: Trenutno smo na manjši turneji, s katero promoviramo album in se želimo predstaviti najširši publiki. Zaključi se na Bledu, potem pa poleti avgusta nastopamo tudi na Trnfestu ter verjetno v Bohinju. Jeseni nas ponovno čaka klubska turneja, za katero se že sedaj menimo. Klubi za maksimalno dvesto ljudi, na to ciljamo. Mogoče se vrnemo v Srbijo in naprej na Balkan, kjer smo bili zelo lepo sprejeti.