JANEZ BONČINA BENČ: ‘Resnica je včasih premalo zanimiva’

Foto: Luka Cijuha (zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
Foto: Luka Cijuha (zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).

Od mojega zadnjega pogovora z legendarnim Benčem je minilo debelih pet let. Pol desetletja različnih zgodb, zaradi katerih sem se novega intervjuja želel lotiti drugače. Če je bil prvi (prvi del intervjuja, drugi del intervjuja) bolj kronološki, bolj podoben nekakšnemu pregledu nekaterih obdobij glasbenikovega ustvarjanja, sem se skušal narediti nadaljevanje nekoliko bolj refleksivno, in na (pol)preteklo zgodovino pogledati skozi glasbenikove sedanje oči. 

Sveži ponatis kataloga September, ki ga lahko v različnih oblikah dobite pri Nika Records (nakup), je predstavljal dobro izhodišče za pogovor: “Pri Niki [Records] imajo posluh za takšne stvari. Vesel sem, da je projekt končan, saj je šlo za dolgo in naporno stvar. Snemali smo pri veliko založbah, zaradi česa je bilo potrebnega kar nekaj iskanja posnetkov. Veliko se jih je vmes tudi izgubilo, hkrati pa smo odkrili tudi nekaj pozabljenih zadev. Za ameriški album ‘Florida’ na primer nismo našli originalov. Našli smo le zaprašene demote, ki so bili preslabi za prenos na vinil, zato je album na voljo le v digitalni obliki. Dodanih je nekaj demo live posnetkov, ki jih je našel Aco Razbornik, iz studia Akademik, ki so nastali pred odhodom v ZDA.  Z njimi smo želeli založbi pokazati, kako sploh zvenimo. Američani si namreč niso znali predstavljati, kako izgleda jugoslovanska verzija rock in jazz fusiona.”

Vnovične izdaje albumov pogosto spremljajo posebni združitveni koncerti“Nekaj planiramo za konec poletja, vendar se bomo morali zadeve lotiti premišljeno. Določiti vloge, saj je bilo reinkarnacij benda več. Nekaterih žal tudi ni več med nami oziroma so se nehali ukvarjati z glasbo. Jedro skupine smo vedno tvorili Tihomir Pop Asanović, Braco Doblekar in jaz, tako da bomo izhajali iz tega. Verjetno bo šlo za nekakšen medgeneracijski projekt še živečih članov in mojega trenutnega benda.”

Zapuščina September velja za enega od vrhuncev jugoslovanske glasbe in je še danes deležna zanimanja tako doma kot v tujini. Med drugim tudi s strani raperja Kendricka Lamarja“Takrat nismo razmišljali o tem, kakšen pečat bomo pustili. Igrali smo glasbo, ki smo jo imeli radi. Sam prihajam iz blues in soul krogov, kot na primer moji sodobniki Stevie Winwood, Eric Burdon, Wonder, Jeff Beck, Paul Rodgers, Stanley Clarke … Za to je bil “kriv” predvsem Jimi Hendrix, ki je s svojim prihodom glasbo ponesel v čisto druge dimenzije (smeh). 

Tvoja glasba je lahko samo dobra ali slaba. Vmesne poti ni. Čas je očitno našo prepoznal za dobro, saj jo je uporabil tudi Kendrick Lamar [v pesmi ‘Duckworth’ je samplal ‘Ostavi trag,’ op. p.]. Sprva se mi je to, da nas je našel, zdelo neverjetno. Če pa se malo poglobiš, ugotoviš, da je zadeva zelo smiselna. Producenti namreč na svojih področjih izhajajo iz določenih bazenov, ko pa se ti izčrpajo, iščejo nove. Predvidevam, da so tako našli tudi nas.”

‘Ostavi trag’ ima zanimivo ozadje, ki je precej starejše od sodelovanja s Kendrickom: “Pesem izhaja iz časov skupine Srce, ko sem se vrnil iz Švice. Med pripravo materiala so morali fantje v vojsko, zato sem se osredotočil na pomoč Popu [Tihomir Pop Asanović], ki je takrat pripravljal svoj prvi solo album. Zanj je potreboval udarni singel, ki je prišel v obliki naslovne skladbe ‘Majko Zemljo’ (1974). Vmes sem napisal tudi ‘Ostavi trag,’ ki je bila sprva mišljena za Josipo Lisac, na koncu pa smo jo posneli še September.” 

Navkljub svoji zapuščini so September izdali le dva albuma, zato me je zanimalo, ali bi se Benč, če bi bilo to možno, vrnil v preteklost in s skupino izdal še kakšno ploščo: “Že vse življenje sem radoveden. Vedno se rad gibljem okrog ljudi, ki me lahko naučijo novih stvari. Mislim, da smo s September v danem trenutku dosegli vse. Točko, na kateri bi se začeli ponavljati, zato je bilo bolje, da smo nehali. Za primer lahko vzamemo ekipo s prvega albuma, ki so jo sestavljali sami odlični glasbeniki. Ko je bil ta končan, nismo vedeli kako naprej. Zašli smo v slepo ulico, zato smo morali uvesti drastične spremembe. Obrnili smo se k vokalom, zato drugi album tudi deluje bolj komercialno. Sam se kasneje lotil še drugih projektov, saj sem se želel razvijati naprej, vendar ob tem nisem pozabil na preteklost. Takratni material igram še danes. Seveda na drugačen način, saj se takratne energije ne da poustvariti, a če dobro pomisliva, se tudi to lahko na nek način šteje kot nadaljevanje.”

Naslovnico zadnjega albuma ‘Domovino moja’ (1979) zaznamuje tudi zanimiva zgodba, povezana z upodobljenim letalom: “Gre za letalo DC-10, ki ga je skupaj z ostalim izgledom narisal slikar in kolega z akademije Jani Bavčar. Letalo simbolizira več stvari. Ena od njih je tudi vez med domovino in svetom, kar se najbolj vidi na notranjem ovitku. Ko sedimo pod lipo, simbolom slovenstva, za nami pa se nahaja New York. Takrat nas je vselej spremljala misel, da gremo v svet. Vse se je dogajalo tako hitro. Kuba, Sovjetska zveza, ZDA. Nismo vedeli, kako dolgo bo trajalo vse skupaj, saj smo imeli omejena sredstva. Še danes gre za prepoznavno sliko, ki je bila uporabljena tudi za naslovno sliko boxseta.”

Nastopanje po Kubi, Sovjetski zvezi, snemanje v ZDA in še kopica vmesnih avantur bi lahko služile kot vir za zanimiv dokumentarec/film, do katerega pa je Benč zadržan: “Že nekaj časa z raznoraznih koncev prejemam ponudbe, od katerih je veliko takšnih, ki si želijo le hitrega zaslužka. Sam tudi nisem za to, da bi pred kamero razlagal preteklost. Ko bom umrl, naj delajo, prej pa raje ne. Če resno razmislim, bi lahko samo za September posneli serijo, kot je bila Mestece Peyton [Peyton Place, 514 epizod, ki so bile originalno predvajane med letoma 1964 in 1969, op. p.]. Kaj šele za ostala poglavja moje kariere, saj je zgodb preveč za klasičen dvourni format. Začeti bi morali na začetku, ko sva se z najboljšim prijateljem Tomažem [Pengov] na Prešernovi spoznavala z akustično kitaro. Pa Helioni in Levi, od koder sem pobegnil v Švico k skupini Generals. Potem sta tukaj še Srce in Pepsi reklama s Tino Turner. Nikakor ne bi smel spregledati tudi  hard rock projekta Junaki nočne kronike. Takrat sem s fanti v dveh letih posnel dve studijski plošči in odigral kopico koncertov. Kaj vse se je dogajalo na Rogli, saj smo ujeli enega zadnjih vlakov, ko so založbe še krile celotno pripravo albuma. In da o zgodbah iz moje samostojne kariere niti ne začenjam (smeh). 

 Zadeve bi se moral lotiti nekdo, ki bi vedel, kaj želi. Ali želi narediti nekakšen dokumentarni pregled ali dirty resnično zadevo, ki bi (po nepotrebnem) užalila marsikoga. Morda na način, kot mi ga je pred davnimi leti priporočil eden od managarjev. Govoriva o časih, ko sem šele začenjal, ko smo bili z Levi, Korni grupo, Time, Indexi, Smakom, Atomci in ostalimi ena velika družina. Da bi izbral nekaj (veselih in žalostnih) zgodb, ki bi jih nato pokomentirali vsi prisotni. Vsak s svojega zornega kota. Je pa res tudi, da je resnica včasih premalo zanimiva, zato bi nam za nekatere stvari hitro očitali, da smo si jih izmislili.“

Izvajalec tudi po več kot polstoletni karieri ne skopari z načrti za prihodnost“Ko bomo končali s Septembrom in če bomo vsi zdravi, bi se rad lotil še Junakov nočne kronike. Pregledal material in izdal nekakšen izbor pesmi moje ere s fanti. Zadnjič smo s trenutno ekipo po dolgem času znova zaigrali ‘Na noge.’ Bilo je vrhunsko! Če bo zdajšnji projekt s Septembri prinesel želene rezultate, bi lahko prišlo tudi do nadaljevanja. Do albuma, kjer bi nastopili vsi, s katerimi sem sodeloval v preteklosti. Šlo bi za zmes starih pesmi, ki bi jim nadeli nove preobleke, s katerimi bi pokazali, kako jih čutimo danes, in novega materiala. Na zalogi imam za dve plošči skladb, ki jih nenehno nadgrajujem. Bomo videli.” 

Vsak intervju potrebuje tudi svojo sklepno misel“Pojdite na morje in se imejte radi!”

Opombe k slikam

1. Pri Nika Records je izšel sveže ponatisnjeni katalog skupine September (zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
2. September pred SeaBird Studio, Edgewater, Florida (zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
3. September med koncertom v Havani (avtor: Tone Stojko; zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
4. Notranja naslovnica albuma ‘Domovino moja’ (izdana pri RTV Slovenija (1979), naslovnica: Jani Bavčer; zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
5. September med koncertom v Havani (avtor: Tone Stojko; zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
6. Različna obdobja skupine September (avtor: Tone Stojko/zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).
7. September med nastopom v floridskem Orlandu (zasebni arhiv Janeza Bončine Benča, ki je sliko tudi posredoval, promo).