HARRY STYLES: ‘Fine Line’ (2019)

Naslovnica novega albuma (foto: The Hoya, promo).

Nekdanji član pop senzacije One Direction Harry Styles je konec lanskega leta objavil svoj drugi studijski album, ki je nasledil leta 2017 izdani prvenec Harry Styles. Plošča je izšla pod okriljem založbe Columbia/Erskine/Sony Music.

Pregled skladb

Ploščo odpira ‘Golden’. Prijetna skladba, ki dokazuje, da je Harry izpopolnil zvok s svojega prvenca. Da je našel smer, v katero se bo podal kot glasbenik. Nekakšen novodobni pop, začinjen s funkom, rockom, elektroniko in indie glasbo in še čem. Nekoliko počasnejša ‘Watermelon Sugar’ nadaljuje začrtano pot, tako z vidika kakovosti kot tudi slogovno. Podobno velja tudi za ‘Adore You’, kjer vplivi preteklih obdobij popularne glasbe zasijejo v polnem sijaju. Ko tradicija sreča sodobnost, a pri tem ne pozabi, od kod prihaja. ‘Lights Up’ naznani prihod balasta, ki se nadaljuje tudi s ‘Cherry’. V kontekstu vinilnega nosilca popolnoma razumljiva izbira, saj skladba zaključuje stran A. Vendar manj primerno za ostale formate, kjer ni potrebna menjava strani. Prihod ‘Falling’ poskrbi, da se naše potovanje še zadnjič obrne v pravo smer. Obrne, ne pa tudi nadaljuje. Nekakšno (manj pompozno) nadaljevanje ‘Sign of the Times’ in zadnja postaja naše poti.

Dober začetek, a slab konec. Izvajalčev novi album nam sicer navrže nekaj kakovostnih skladb, kar pa je tudi vse. Bo že držalo, da svoj prvenec pišeš celo življenje, za nadaljevanje pa si moraš vzeti več časa.

Volja je, ideje tudi. Le hitenja je bilo preveč!

Ocena: 2,5/5