Studijski prvenec rockovske petine One Direction, skupine, ki bi jo lahko poimenovali tudi X-factor ni za nas, mladca Harryja Stylesa, je bil izdan 12. maja letos, izšel pa je pod okriljem založb Erskine in Columbia.
Jah, 23-letnik se je odločil odrasti, saj se petje o najstniških tegobah pri takšni starosti ne spodobi . Pa tudi plačilna lista je (dosti) manjša. Nov svet, nova pravila.
Morfij=seks?
Ploščo odpira sanjaška ‘Meet Me in the Hallway’, ki s svojim dvopomenskim besedilom ustvarja občutek, da nam Harry med vrsticami nekaj prekriva.
Pomeni omemba omamnih učinkov morfija in brezupno iskanje njegovega preprodajalca res samo slednje, ali nam pevec v resnici prepeva o odličnem seksu, ki ga je doživel s kraljico noči, in o vnovičnem iskanju le-te? Presodite sami.
Drugače pa odlična skladba, kateri pa bi se zaradi njene narave bolj podalo kakšno nižje mesto – ena izmed dvojca ‘Kiwi’-‘Only Angel’ bi bila bolj primerna za albumov začetek.
‘Sign of the Times‘, albumov prvi singel in njegov megahit, je skladba, s katero si je Harry priskrbel albumovo nadaljevanje.
Če si založniki niso povrnili vloženega denarja, polega tega pa tudi več kot dobro zaslužili, Bog jim pomagaj. Je pa Sign of the Times tudi skladba, s katero nam Harry znova dokaže, da se kot pisec besedil znajde tudi v svetu odraslih.
Prvo stran plošče zaključujejo skladbe ‘Carolina’, ‘Two Ghosts’ in ‘Sweet Creature’, ki s svojo zaradi svoje monotone predvidljivosti skoraj izničijo albumov začetni potencial.
A ne skrbite, nadaljevanje je boljše, saj je tu ‘Only Angel’. Stylesov poklon Rolling Stones, ki ploščo znova izstreli v pravo smer.
Še en dokaz, da so bili One Direction le faza v glasbenikovem odraščanju – in finančen adut za prihodnost.
Hipsterska reciklaža
Če se je tudi skladba ‘Kiwi’ izkazala za legitimnega naslednika, je nadaljevanje bistveno slabše. Tu sta namreč že ‘Ever Since New York’ in njena sestra ‘Woman’, ki je nedvomno najslabša skladba na albumu.
Ali množinska izvedba skladbe (Women, op. p.) s plošče, ki je pokopala nekdaj odlične Def Leppard res ni bila dovolj? Hipsterske reciklaže res ne potrebujemo!
Ploščo zaključuje ‘From the Dining Table’. Stylesovo igranje in petje, ki sama po sebi ne dosegata svetlih točk plošče, vseeno pa poskrbita za njen dostojen zaključek.
Dober uvod v knjigo, ki še nastaja
Stylesov prvenec več kot jasno dokazuje, da si izvajalec želi dokazati tudi kot samostojni glasbenik. Kot nepopisan list, ki je svoje delovanje v One Direction pustil za seboj.
Da, seveda, vplivi le-te so na plošči še vedno prisotni,a ne pozabite, tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.
Če gledamo na ploščo kot prvi list knjige, ki še nastaja, je začetek več kot obetaven. Glede na to, da gre za prvenec, je prostora, predvsem pa časa za spremembe, več kot dovolj.
