Elton John je veliko več kot šovman: mojstrski pevec in avtor skladb, ki je izdal nekaj najpomembnejših albumov 70. let prejšnjega stoletja.
Sir Elton Hercules John je eden tistih glasbenikov, ki na prvi pogled ne sodijo v klasični rock katalog, ampak njegov vpliv je bil izjemno velik. Skupaj s piscem besedil, prijateljem Berniejem Taupinom sta dodobra obogatila zgodovino rocka. Rojen kot Reginald Kenneth Dwight leta 1947 je hitro postal žrtev slabega vida, prezgodnjega izpadanja las in družbene zavrnitve. Njegova glasba – in nič drugega – ga je postavila na zemljevid in kasneje izstrelila med zvezdnike. Za tiste nekoliko mlajše, ki ne poznajo njegovih del v zgodnjem obdobju ustvarjanja, je postal znan predvsem po svojem drznem in lesketajočem imidžu ter slovesu, kar pa mu dela krivico.
Sodeč po portalu Louder si poglejmo njegova najboljša dela.
Goodbye Yellow Brick Road (1973)
Višek njegove kariere. Omenjeni album je zajemal lirično iskrenost in glam-rock zabavljaštvo, ki je kasneje prevzelo njegovo glasbo. Melodično sofisticirane skladbe, visoki refreni in 11-minutni ep Funeral For A Friend/Love Lies Bleeding. In še funk skladba Bennie And The Jets, da ne pozabimo balado Candle In The Wind. Če si kupite samo en album Eltona, si kupite tega.
Don’t Shoot Me I’m Only The Piano Player (1973)
Da izdaš eno klasično ploščo, je nekaj izjemnega, ampak dve v enem letu, je danes skorajda nemogoče. Ampak tako kreativen je bil Elton leta 1973. Ta album je bil prvi, da se je uvrstil na 1. mesto v Veliki Britaniji in vsebuje dva pomembna singla Crocodila Rock (ukraden, kar je kasneje priznal, od Pata Boonea – Speedy Gonzalez, 1962) in Vietnam vet, Daniel. Preostanek albuma tematsko je bil enako močan kot prvi, na albumu pa je tudi band, ki ga je kasneje pogosto spremljal.
Poznan po skladbi Your Song – klasiki, ki jo je slava oropala originalnega šarma. Ta album je vzpostavil Eltonovo glasbeno in lirično šablono za vse, kar je sledilo. Hkrati je tudi eden najboljših albumov. Ni imel klasičnega spremljevalnega banda, zato so bili zgodnji albumi vleiko bolj pustolovski, vsaj kar se tiče muzikalnosti. Elton si je privoščil nemalo inštrumentov, od čela, harpe, violine, klaviatur in različnih kitar ter bobnov. Na koncu dneva pa prevlada kvaliteta pesmi. Dragulj v njegovi zbirki.
Album, ki je bil posnet v zgodnjih faza njegove kariere, ko se je Eltonova kariera začela vzpenjati v Ameriki. Ballad Of A Well-Known Gun in Country Comfort sta primer tega, kako fasciniran je bil Taupin nad posvojeno državo. Druge znane pesmi z albuma sta Burn Down The Mission in Amoreena.
Njegov prvi album, ki je v ZDA pristal na vrhu lestvice. Hkrati je bil zadnji album zgodnjega obdobja ustvarjanja, po kvaliteti gledano prav tako eden boljših. Potem je nastopila doba ‘zmešanih očal’. To je bil tudi prvi album od prvenca, da ni vseboval godal – poleg violinista. Vsak pesem je zgodba zase. Izstopa pa Rocket Man.
Captain Fantastic And The Brown Dirt Cowboy (1975)
Takrat tega nismo vedeli, ampak to je bilo zadnji v celoti močan album Eltona za skoraj 25 let! A mu oprostimo, saj je do tega trenutka izdal toliko vrhunskih stvari, Kritiki so izpostavili naslovno skladbo in Someone Saved My Life Tonight (ki temelji na resničnih dogodkih – Eltonovem poskusu samomora).
Madman Across The Water (1971)
Album je sledil Tumbleweed Connection, Madman in ponovno reflektira Taupinovo obsesijo z Americakano. Ampak v nasprotju s prejšnjimi albumi ta koplje globlje. Vrhunci plošče so Tiny Dance, Razor Face in Indian Sunset. Ali pa čustvena Goodybe. Boljši kot večina iz 80. in 90. let, ki so sledili.
Songs From The West Coast (2001)
Bolje pozno kot nikoli. Album je končno združil nazaj Eltona Johna in Berniea Taupina, kot tudi bivšega bobnarja Nigela Olssona. Mogoče ni bilo veliko verjetnosti za to, ampak je bilo vredno čakanja. Poskus vrnitve k klasičnemu zvoku zlatih 70. let, ki je bil presenetljivo uspešen. Predvsem v izbiri singlov.
The Captain And The Kid (2006)
Tretji album v nizu CD-jev, ki so začeli obujati njegovo kariero, začel pa se je s SFTWC. Zelo uspešen album, ki je spomnil oboževalce Eltona, zakaj je bil pomemben trideset let nazaj. Vsaka pesem govori drugačno zgodbo o vzponih in padcih. Na njem pa Old ’67 in Just Like Noah’s Ark.
