DDENT: ‘Toro’ (2018)

Naslovnica albuma 'Toro'.
Naslovnica albuma 'Toro'.

Za drugim studijskim albumom francoske eksperimentalne metal zasedbe DDENT se skriva močno sporočilo; inspiriran s strani klasične poezije Federica Garcia Lorceposkuša odpotovati v samo jedro smisla življenja umetnika, ki se hrani tako z navdihom kot tudi kreativnostjo.

 

Glasbena mojstrovina krvi in znoja

To dvoje je v umetniko prisotno kot življenjska tekočina, kot nekaj, kar ga drži pokonci, mu ohranja notranje ravnovesje in požene naproti nesmrtnosti z umetniškimi deli, ki tudi po njegovi smrti še vedno zastopajo vse, kar je želel svetu posredovati. Iz tega lahko potegnemo sklep, da bo plošček Toro pisan na kožo tistim, ki se ne bojite raziskovanja, ki nenazadnje tudi glasbo dojemate na bolj širok način, kot avdio izkušnjo, kjer je pot pomembnejša od cilja.

Album s sedmimi komadi postreže s kvalitetnim kolažem mnogih glasbenih zvrsti (od industriala, death metala do progresivnega rocka), ki niti za trenutek ne zveni pretenciozno, razvlečeno ali monotono. DDENT so podobno kot Russian Circles tista skupina, ki ne potrebuje besed, saj bi te zgolj uničile pestrost komadov, katerih namen je raziskovanje in odkrivanje skrivnosti tega sveta, ki lahko na tak ali drugačen način vplivajo na nastanek umetniškega dela (literatura, slikarstvo itd.). Moja malenkost vedno pozdravlja takšne albume, ki jih v današnjem času površinskosti in cenen zabave več kot nujno potrebujemo, zato lahko brez kančka slabe vesti uvrstim Toro med ene od plošč leta. Glasbena mojstrovina krvi in znoja.