Alen Islamović je nedvomno eden najbolj znanih glasbenih obrazov s področja nekdanje skupne države. Nekdanji pevec zasedb Divlje Jagode in Bijelo Dugme se je dan po tem, ko je praznoval svoj enainšestdeseti rojstni, ustavil na šestindvajsetem Mednarodnem motorističnem srečanju v Velikih Malencah (TUKAJ si lahko preberete reportažo s koncerta), pred tem pa si je vzel čas tudi za vaš najljubši glasbeni vestnik.
ROCKER.SI: Leta 1980 ste se kot basist pridružili Divljim Jagodam, s katerimi ste naslednje leto posneli album Stakleni hotel. Kako se danes, skoraj štiri desetletja kasneje spominjate teh časov?
ALEN ISLAMOVIĆ: Takrat sem sramežljivo napravil svoje prve profesionalne korake v svetu estrade. To so bili časi, ko še nisem imel lastne bas kitare in sem si jo moral zato nenehno izposojati. Pri tem mi je glavno težavo predstavljalo dejstvo, da sem sam levičar zaradi česar sem moral nenehno spreminjati postavitve strun, ki so se mi nato med samimi nastopi neprestano odvijale.
Ko sem z nekaj pomoči družine nabral dovolj denarja, sem si kupil lastni fenderjev bas za levičarje. Čeprav sva bila z instrumentom neločljiva, je bila najina skupna pot kratka, saj so mi ga že po nekaj mesecih ukradli. Zaradi tatvine sem jokal kot majhen otrok.
Nekoliko kasneje smo s prijatelji v Sarajevu naredili novi bas. Magnete in ostale dele sem kupil v Nemčiji, les pa je bil bosanski. Govoriva o zares težki kitari, a to vse je bilo zaradi rock ‘n’ rolla.
Poleg igranja basa sem bil dobrodošel tudi zaradi svojega glasu, kot spremljava, ko smo po garažah nažigali skladbe zasedb AC/DC in Led Zeppelin.
ROCKER.SI: Po odhodu pevca Jankovića ste v zasedbi prevzeli vokalne dolžnosti in posneli album Motori (1982), kjer se nahaja tudi istoimenski hit, za marsikoga bendova največja uspešnica. Nam lahko razkrijete kakšno zanimivo prigodo iz časov, ko ste snemali omenjeni album? Kako je do zgornjega hita sploh prišlo?
ALEN ISLAMOVIĆ: Gre za enega najboljših albumov Divljih Jagod. Glede mojega prihoda v skupino lahko rečem, da se je slednji poleg drugačnega glasu najbolj poznal pri pisanju besedil, saj so se slednja, kot so pri ‘Motori’, ‘Šejla’, ‘Šampioni’ ali ‘Sve iz inata’ odlično ujela s Seadovimi [Sead Lipovača] melodijami. Na skladbah smo delali sami, Nasko [Budimlić], jaz in Sead. Pri svojem početju smo skušali čim bolj slediti svetovnim trendom.
‘Motori’ so nastali, ko sva z Naskom na vajah preigravala ‘Paranoid’ zasedbe Black Sabbath. Originalni bas je zvenel zelo dobro. Kmalu se nama je pridružil še Sead, in začeli smo improvizirati. Drgnili smo do nezavesti. Če skladbo poslušaš danes, ta zveni kot ‘Paranoid’. Drugače pa je bilo z besedilom. Slednje je nastalo s pomočjo zvezka, kamor sem zapisoval svoje ideje. Lahko bi rekel, da smo ga kot kakšni krojači sešili skupaj.
Če je plošča plod skupinskega dela, se to tudi sliši. En sam človek si ne more pripisovati celotnega deleža, ko kaj takega ni mogoče. Skupina Smak je glede tega morda izjema, a tudi pri njih sta se poznali odsotnost Laze Ristovskega in previsokega glasu.
ROCKER.SI: Tudi vaš naslednji studijski album Čarobnjaci (1983) je nastal v nemškem Bad Homburgu, v Music Park Studios. Je bila odločitev povezana s kvaliteto, ste lahko v Nemčiji bolje realizirali svoje ideje?
ALEN ISLAMOVIĆ: Delo z nemškim producentom [Theom Werdinom] je potekalo tekoče, saj je užival v delu z nami. Še posebej bi rad pohvalil njegovo snemanje mojega glasu, nad katerim sem še danes navdušen. Čeprav je bilo naše igranje zelo dobro, smo z njim dosegli nove višave. Postali smo nekakšen hibrid vsega, Led Zeppelin, Bad Company in AC/DC. Z njim smo postali resen komercialni bend. Iz tistih časov se spominjam tudi njegovih svaril, da moramo ogroziti primat Bijelo Dugme, saj drugače od naše glasbe ne bo nič.
‘Dugmetom’ smo bili nenehno za petami, manjkala nam je le tista »pika na i«, tisto nekaj zaradi česar bi postali glavni hard rock bend v Jugoslaviji.
ROCKER.SI: V času promoviranja plošče Vatra (1985) ste z britansko založbo Metal Masters podpisali pogodbo za snemanje v Londonu. Sodeč po informacijah na spletu ste jim bili zanimivi zaradi albuma Čarobnjaci (1983), lahko kaj več o tem? Je pogodba zajemala snemanje več albumov?
ALEN ISLAMOVIĆ: Za omenjeni album smo izbrali pesmi, ki so se nam zdele najboljše. Da bi prišli do drugega ali tretjega albuma, smo najprej potrebovali dober start. Kot prvi singel smo izdali skladbo ‘Šejla’, ki je bil predvajan tudi na BBC-ju.
ROCKER.SI: Ostaniva še malo pri vašem angleškem albumu Wild Strawberries (1986). V sodelovanju z Aleksandrom Mežkom ste v večini priredili obstoječe skladbe, posneli pa ste tudi dve novi ‘Fire On The Water’ in ‘Wild Boys’. Se morda spomnite še kakšnih skladb, ki ste jih takrat posneli, a se na koncu niso znašle na albumu?
ALEN ISLAMOVIĆ: Ne, to je bilo vse. Obstoječe skladbe, za katere smo menili, da imajo potencial in zgornji dve. Morda bi še dodal, da je bila produkcija pri omenjeni plošči trša, saj smo imeli opravka z Angleži.
ROCKER.SI: Ste v času, ko ste bili sami član Divljih Jagod, posneli tudi kakšen koncertni album, ki še čaka na svoj izid?
ALEN ISLAMOVIĆ: Koncertnega albuma ni bilo nikoli v načrtu, sem si ga pa sam želel posneti. Če si današnje Jagode želijo velikih koncertov in podobnih stvari, morajo o samem poteku projekta dobro premisliti – kje, kaj, kdo in podobno.
Kaj točno pomeni nastopanje na velikih odrih, sem se naučil pri Bijelo Dugme. Podobne stvari bi lahko počele tudi Jagode, a se mi zdi, da nekdo za to nima dovolj poguma. Sicer vsem želim le najboljše, a tako pač je. Če vas zanima, kdo je boljši, lahko to preverite sami. Vljudno vabljeni!
ROCKER.SI: Zaradi kopice težav, ki so spremljale izid angleškega albuma, ste se vrnili domov in sprejeli drugo Bregovićevo povabilo, ter se pridružili Bijelo Dugme. Vprašanje, ali je šlo za pravilno odločitev, je verjetno odveč?
ALEN ISLAMOVIĆ: Odveč ali ne, nekaj je jasno. Pred prestopom sem ugotovil, da sem bil iskana roba. Če mi z Jagodami ni uspelo uresničiti svojih sanj, so bili Bijelo Dugme edina logična rešitev. Prav tako sem si zaželel spremembe, se preizkusiti še kje drugje, iti s svojo kariero še korak dlje.
Sam nisem tisti, ki ga gre kriviti za razpad Jagod, saj bend še zmeraj nosim v svojem srcu. Če ste obiskali kakšen moj koncert, boste vedeli, o čem govorim. V bendu sem pustil svojo dušo, srce in najiskrenejša besedila, kar sem jih ustvaril v vsej svoji karieri. Če bi v zasedbi obstajala iskrenost, je ne bi nikoli zapustil.
ROCKER.SI: Z Bijelo Dugme ste posneli plošči Pljuni i zapjevaj, moja Jugoslavijo (1986) in Ćiribiribela (1988), nato pa ste se posvetili solo karieri. Kako danes, tri desetletja kasneje gledate na te čase?
ALEN ISLAMOVIĆ: V času Bijelo Dugme sem se dotaknil neba in bil razglašen za boga. Tako gre pri njih, vrh je edina možnost. Pri njih je bila prisotna tudi iskrenost, tako znotraj zasedbe kot tudi pri ljudeh, ki vodijo bendove posle.
V bendu poteka vse kot namazano. Brega [Goran Bregović] pritisne gumb in naprava začne tiskati denar. Kdor je pameten slednjega investira, norci pa ga »zagonijo« za droge in podobne neumnosti.
ROCKER.SI: Vrniva se v sedanjost, k zdajšnjim, nedavno obujenim Bijelo Dugme. Kakšni so občutki, ko vidite, da so vaše pesmi še zmeraj odlično sprejete?
ALEN ISLAMOVIĆ: V veliko čast in veselje mi je, da so pesmi še vedno dobro sprejete. Ne glede na to, kdo jih izvaja. Mi, samostojno ali Goranov orkester. Lepo je videti, da lahko z njimi tudi po štiridesetih letih še vedno dirigiramo publiki, sestavljeni iz različnih generacij.
ROCKER.SI: Svoj zadnji solo album Alcatraz ste izdali leta 2013, imate v načrtu njegovo nadaljevanje?
ALEN ISLAMOVIĆ: Delam na novih skladbah, vendar z njimi ne hitim. Bomo videli. ‘Heroin’, ’30 kvadrata’, ‘Aida’ in ‘Lopov’ so moje glavne pesmi, hkrati pa tudi smer, v katero se bom podal.
ROCKER.SI: Dotakniva se še malo Divljih Jagod, ki so z nekaterimi nekdanjimi člani pred kratkim v Sarajevu izvedli posebni koncert v čast svoji 40. obletnici, kjer pa sami niste nastopili. So nekatere zamere, sodeč po objavah na Facebooku, še vedno aktualne?
ALEN ISLAMOVIĆ: Glede omenjenega koncerta in stvari v zvezi z njim ti lahko povem, da me ni kontaktiral nihče. Če si nekdo želi sodelovanja z mano, se mora o tem z menoj tudi pogovoriti. Istega mnenja sta tudi Nasko in Ćeha [Zlatan Ćehić]. V zvezi z obletnico smo imeli drugačne načrte. A tako pač je. Kot sem že dejal, zapuščino Jagod in »Dugmetov« že nekaj časa slavim na svojih samostojnih koncertih.
ROCKER.SI: Še kakšna zaključna misel?
ALEN ISLAMOVIĆ: Naj vas vodi ljubezen. Rasizem, nacionalizem in sovraštvo ne koristijo nikomur, a so kljub temu še vedno prisotni v naši regiji. Osebno si ne znam zamisliti, da bi sovražil nekdanjega sodržavljana zgolj zaradi njegove nacionalnosti. Gre za moje prijatelje, ki jim želim igrati in jih zabavati. Če bom bil zaradi tega označen kot »jugonostalgičar«, to ni moj problem.
Vedno sem vas ljubil, včeraj, danes, in vedno vas tudi bom. Vsem želim veliko zdravja, vaš Alen Islamović.
