ALEN ISLAMOVIĆ: ‘Znova neki glas v noči’

Alen Islamović (FOTO: Mateja Gašperin)
Alen Islamović (FOTO: Mateja Gašperin)

Dan po svojem enainšestdesetem rojstnem dnevu je Slovenijo znova obiskal nekdanji prvi glas zasedb Divlje Jagode in Bijelo Dugme, Alen Islamović. Pevec in njegov spremljevalni bend sta se tokrat zglasila v Velikih Malencah, kjer je potekalo šestindvajseto Mednarodno srečanje motoristov, ki ga je tudi tokrat organiziral MK Škorpijon.

O Alenu Islamoviću

Kot je bilo že nakazano uvodoma, gre pri Alenu Islamoviću za ime, o katerem ne gre izgubljati besed. Gre za glasbenika, ki je v času svojega delovanja v Divljih Jagodah s slednjimi ustvaril plošče Motori (1982), Čarobnjaci (1983) in Vatra (1985), katere so več kot dokazale, da je bila tudi nekdanja Jugoslavija zmožna proizvajati izdelke, primerljive z zahodnimi žanrskimi sodobniki.

Alen Islamović (FOTO: Mateja Gašperin)
Alen Islamović (FOTO: Mateja Gašperin)

Bend je leta 1986 izdal tudi angleški album Wild Strawberries, čigar izid je spremljala kopica težav, ki so na koncu pripeljale do Islamovićevega odhoda. Slednji je v nadaljevanju sprejel drugo Bregovićevo vabilo in prestopil v Bijelo Dugme. Alen je v bendu nastopal med letoma 1986 in 1989, v vmesnem času pa posnel dve studijski plošči Pljuni i zapjevaj, moja Jugoslavijo (1986) in Ćiribiribela (1988).

Po odhodu iz zasedbe je slednji leta 1989 izdal svoj samostojni prvenec Haj, nek se čuje, čuje, haj, nek se zna. Islamovićev zadnji album Alcatraz je izšel leta 2013.

O koncertu

Naša tokratna koncertna reportaža se začenja sredi nastopa Slainte Ol’ Friend. Slovenskih Ircev, katerih repertoar temelji na žanrskih klasikah, nabranih iz svetov irske ljudske glasbe, kakršno so na primer izvajali The Dubliners, in keltskega punka, ki ga izvajajo Dropkick Murphys ali Flogging Molly, ter na avtorskem materialu.

FOTO: Mateja Gašperin

Čeprav bend še nabira svojo odrsko kilometrino, nas s svojim nastopom niso razočarali. Glasbeniki so pri svoji glasbi s srcem, kar se najbolj odraža  v spontani komunikaciji s publiko, ki njihovim nastopom dodaja še večjo pristnost. Če imate možnost, zasedbe ne zamudite, saj gre za sposoben, irsko naravnani bend.

Po seznanitvi z irsko kulturo je napočil čas za nosilca večera, ki je oder zasedel nekaj po pol polnoči. Kot prvo smo lahko slišali ‘Motori’, ki jo je Alen v originalu posnel z Divljimi Jagodami. Odličen uvod v koncert, za katerega smo lahko zaradi pomanjkanja informacij o repertoarju zgolj ugibali, kaj vse bomo lahko slišali in kdaj se bomo lahko odpravili po novo pivo ali na stranišče.

FOTO: Mateja Gašperin

Nadaljevanje koncerta je bilo posvečeno Islamovićevi zadnji solo plošči, s katere nam je zaigral ‘Heroin’. Solidni izdelek, ki dokazuje, da pevcu ne primanjkuje idej tudi v zrelejših letih njegove kariere. Tretje mesto je pripadlo Pljuni i zapjevaj, moja Jugoslavijo, skladbi s prve plošče, ki jo je Alen posnel po prestopu v Bijelo Dugme. Nedvomno, boljša izvedba, kot marca v Stožicah, saj je bila le-ta tokrat izvedena brez »orkestralne podpore«.

V nadaljevanju je sledila vrnitev v čase plošče Motori, s katere smo lahko slišali tudi ‘Sve iz inata’. Prezrto klasiko, ki jo je zasenčil uspeh albumovega glavnega hita.

Seveda, to ni bila skladba, zaradi katere je koncert obiskala večina prisotnih. Bistvo Alenovih samostojnih nastopov so »dugmske himne«, ki so sledile v nadaljevanju večera. Pevec se je namreč po zaključku zgornje skladbe vrnil v čase albuma Pljuni i zapjevaj, moja Jugoslavijo, s katerega smo lahko slišali tudi Zamisli in Zar ne vidiš, da pravim budalu od sebe, ki jima je sledila še ena zimzelena Ne spavaj mala moja muzika dok svira. Če rečem, da je pevec s tem požel glasno odobravanje, mi boste verjetno odgovorili, da naj ne poudarjam očitnega.

Let na drugi svijet je sledila še ena »bela klasika« A, i ti me iznevjeri, ravno tako z Islamovićevega prvega »Bijelo Dugme« albuma. Formulo Dugme-Jagode je nadaljevala tudi baladna Ne želiš kraj, s plošče Motori.

 Po seriji klasik je napočil čas za novejšo ’30 kvadrata’, s plošče Mrtvo hladno (2005), ki jo je Alen posnel v družbi Srčanega udara.

Z ‘Lažeš, zlato’ se je Alen znova podal v preteklost. Tokrat v čase albuma Bijelo Dugme (1984), edine plošče, ki jo je bend posnel z Mladenom Vojičićem Tifo. Naj spomnim, Alen je leta 1986 zasedel njegovo mesto, saj je prvi zaradi svojih težav z drogami in alkoholom postal preveč problematičen za zasedbo. Drugače pa še ena uspešnica, podprta s še enim glasnim odobravanjem.

Alen Islamović je med koncertom užival. (FOTO: Mateja Gašperin)
Alen Islamović je med koncertom užival. (FOTO: Mateja Gašperin)

Preverjeni klasiki je sledila še ena noviteta ‘Aida’. Solidni izdelek, ki pa v primerjavi s ‘Heroin’ ne izpade, kot si jo je Alen verjetno zamislil. Ponavljanja skladbinega naslova je enostavno preveč.

Naše koncertno druženje sta nadaljevali ‘Šta ima novo’, skladba z zadnjega albuma Bijelo Dugme, in ‘Šejla’, še en prezrti biser s plošče Motori. Še dve odlični izvedbi, na podlagi katerih bi človek težko sklepal, da je Alen dopolnil enainšestdeset let.

Koncertni set sta nadaljevali še dve »gumbni klasiki« ‘Ćiribiribela’ in ‘Svi, marš na ples’, ki se je prvič pojavila na bendovem albumu Doživjeti stotu (1980). Predvidevam, da sta znana tudi učinka zadnjih dveh.

Po priredbi ‘Sve ove godine’, ki so jo v originalu izvajali Indexi, še eni »jagodni klasiki« ‘Ciganka’ in
‘Haj, nek se čuje, čuje, haj, nek se zna
je napočil čas za še eno zanimivost. Na repertoarju se je znašla tudi ‘Kap po kap’, uspešnica s plošče Od neba do neba, ki so jo leta 2003 izdali Alenovi nekdanji delodajalci Divlje Jagode.

‘Napile se ulice’ in ‘Evo, zakleču se’ je znova sledila »jagodna mojstrovina« ‘Krivo je more’, slednji pa novi niz »belih klasik«: ‘Nakon svih ovih godina’, ‘Ako ima Boga’, ‘Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac’ in ‘Da sam pekar’. Nastalo evforijo je Alen začinil še z Bebekovim samostojnim hitom ‘Sinoć sam pola kafane popio’.

Sklepni del koncerta je odprl Islamovićev kontroverzni hit ‘Lopov’, ki ga je slednji v originalu izvedel z balkansko divo Indiro Radić. Izdaja žanra in dokončni prestop v »turbo vode« ali ne, presodite sami. Drži pa tudi, da je tudi glasba posel, če se lahko trendom prilagajajo podjetja, zakaj se jim ne bi smeli tudi glasbeniki?

Na Alenovem repertoarju se je znašla tudi priredba Za dobra stara vremena, ki jo je slednji v družbi Vlada Kalemberja, Slavka Pintarića Pišta, Rajka Dujmića in Jurice Pađena izvajal v časih zasedbe 4 asa.

O učinku sledečih klasik ‘Lipe cvatu’, ‘Đurđevdan je, a ja nisam s onom, koju volim’, ‘Ružica si bila’ in ‘Hajdemu u planine’ mi verjetno ni potrebno izgubljati besed?

Redni del koncerta je zaključila ponovitev skladbe Motori’, ki ji je sledil še dodatek z ‘Za Esmu’, Doživjeti stotu’  in Na zadnjem sjedištu moga auta’.

V zaključku bi rad najprej pohvalil organizatorja dogodka MK Škorpijon, ki se je (znova) izkazal za odličnega gostitelja. Dobra organizacija, urejena parkirišča, odsotnost omejenih varnostnikov in odlična postrežba je le nekaj presežnikov, s katerimi bi lahko opisal sobotni dogodek. Da ne dolgovezim, zaradi odlične izvedbe dogodka, se bom le-tega z največjim veseljem udeležil še kdaj – mislim, da nisem edini.

Kar pa se tiče samega koncerta, ste bistvo že razbrali. Alen Islamović je glasbeno ime, ki ga ne gre zamuditi. In kar je še pomembneje, nič ne kaže, da bi se slednji v kratkem nameraval upokojitii.