Finski melodični death metal band Wolfheart je 5. marca 2021 pri založbi Napalm Records izdal EP ‘Skull Soldiers’. Za pogovor se nam je pridružil vokalist in avtor glasbe Tuomas Saukkonen.
Po izdaji kritično priznanega albuma ‘Wolves of Karelia’ finska death metal skupina Wolfheart nadaljuje bitko z malo ploščo ‘Skull Soldiers’, ki je izšla v začetku marca in vključuje dva nova singla ter dve glasbeni redkosti. Skladbi ‘Skull Soldiers’ in ‘Hereditary’ obe raziskujeta novo temačno področje, ampak še vedno ohranjata njihov prepoznaven zvok. Glasba pripoveduje zgodbo o posebni vojaški enoti finskih vojakov, ki so si v času zimske vojne (med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje). na čelade narisali lobanje. Wolfheart s tem nadaljujejo vojni motiv, ki so ga pričeli s prejšnjo ploščo, njihova glasba pa še naprej pooseblja avro hladnih zimskih temperatur in silovite teže finske vojske, ki se nikoli ni predala. Na EP plošči sta tudi dve rariteti, akustična verzija pesmi ‘Aeon of Cold’ (najdemo jo tudi na albumu ‘Shadow World’ iz leta 2015), pri kateri poje basist Lauri Silvonen, in verzija pesmi ‘Reaper’, posneta na live stream koncertu, ki se je predvajal v začetku leta 2020.
Za njihove video izdaje kliknite TUKAJ.
‘Skull Soldiers’ EP seznam skladb:
1. Skull Soldiers
2. Hereditary
3. Aeon of Cold (acoustic)
4. Reaper (live)
Zasedba
Tuomas Saukkonen (kitara, vokal)
Joonas Kauppinen (bobni)
Lauri Silvonen (bas, back vokal)
Vagelis Karzis (studijska kitara)
Povezave
Facebook
Instagram
Napalm Records
Diskografija
Winterborn, Shadow World, Tyhjyys, Constellation of the Black Light in Wolves of Karelia.
ROCKER.SI: Pozdravljen, Tuomas. Kako si? Oprosti za zadnjič, ker nama ni uspelo vzpostaviti povezave. In to ravno na tvoj rojstni dan!
TUOMAS SAUKKONEN: Lepo te je videti! Ah, sploh ni pomembno, ne obremenjuj se s tem. Vsak teden se namreč zgodi, da preko založbe prestavimo vsaj nekaj intervjujev. Vse v redu! Tisti dan sem imel pet intervjujev, tako da me niti malo ni motilo.
ROCKER.SI: Vesel si bil, saj lahko priznaš!
TUOMAS SAUKKONEN: Res sem bil vesel (smeh). Na nek način si mi podaril rojstnodnevno darilo, ampak tega takrat nisi vedel (smeh).
ROCKER.SI: Si praznoval?
TUOMAS SAUKKONEN: Ne, nisem praznoval. Star sem 41 let. Mislim, da sem nehal praznovati, ko sem bil star 19 ali 20 let. Niti z bandom se nismo videli, saj imamo na Finskem trenutno strogo karanteno. Tudi če bi želel prirediti zabavo, ne bi mogel. Ravno te dni je vlada izdala nov ukrep, ki prepoveduje obisk določenih regij. Najbolj problematične pri nas so domače zabave, ker se ljudje še vedno zbirajo in nimamo pristojnosti, ki bi to preprečevale. S tem novim ukrepom bo policija lahko sedaj zaustavila tudi takšne privatne zabave. Pestro je trenutno na Finskem.
ROCKER.SI: Imaš pa še en razlog za praznovanje – izdaja EP plošče ‘Skull Soldiers’, ki je na prodajne police prišla 15. marca. No, raje rečem na splet, glede na trenutne razmere. Kakšni so občutki?
TUOMAS SAUKKONEN: Čudni. To je prava beseda, s katero bi opisal svoje občutke. Normalno bi bil že na turneji ali pa bi se vsaj zelo veselil prihajajočih koncertov, ampak to je že druga naša izdaja, ki je ne bomo mogli promovirati z nastopi v živo. Dva tedna po izdaji prejšnjega albuma se je vse zaustavilo. EP plošča sledi enakemu scenariju. Nič nastopov in nič intervjujev v živo. Neizmerno uživamo, ko lahko potujemo in igramo po svetu, hkrati pa je to tudi pomemben del glasbene industrije. S koncerti promoviramo albume in gradimo kariero. Situacija je prinesla veliko vprašanj, kaj se bo zgodilo ne le z nami kot bandom, ampak tudi z našimi karierami. Predvsem več vprašajev kot ponavadi, torej.
ROCKER.SI: Vas je strah, da bo plošča izginila pod radarjem?
TUOMAS SAUKKONEN: Točno to se bo zgodilo. Za album ‘Wolves of Karelia’ (celoten album poslušajte TUKAJ) sem že sprejel usodo, da ne bo imel takšnega efekta, kot bi ga imel drugače. Ko se bomo vrnili na turnejo, bomo sicer igrali skladbe s tega albuma, ampak do takrat bomo verjetno izdali že nov album! Lahko ti pokažem, zakaj sem danes zamudil na najin intervju – poglej, na mojem drugem prenosniku sem ravno rezerviral kočo na Laponskem, kjer bomo posneli naslednji album. Navadno bi sledila turneja in ne bi še razmišljali o novi glasbi, toda zdaj, ko vemo, da temu ne bo tako, pa že bookiram kraj, kjer bomo postavili studio. Življenjska doba studijskih izdaj v teh časih je postala zelo kratka.
ROCKER.SI: Torej boste v koči na novo zgradili lasten studio?
TUOMAS SAUKKONEN: Tako je. Z današnjo tehnologijo lahko snemamo v praktično katerem koli prostoru, ki je vsaj malo akustičen. Tako nam je všeč. Edino bobnov ne bomo snemali tam. Glede na to, da smo omejeni glede gibanja, se mi zdi dobra ideja, da se umaknemo na ta samotem kraj in si rezerviramo nekakšne počitnice in snemanje hkrati.
ROCKER.SI: Se rad umakneš stran od ljudi?
TUOMAS SAUKKONEN: Pogosto se umaknem v osamo. Ta čas bi v bistvu moral biti v Atenah, kjer bi ustvarjal glasbo, kot sem to naredil za naš drugi album ‘Shadow World’. Takrat sem preživel dva meseca v Atenah, kjer sem snemal demo posnetke. Rad se umaknem in zapustim Finsko, če sem iskren.
ROCKER.SI: Zakaj?
TUOMAS SAUKKONEN: Težko razložim, čeprav je razlog v resnici zelo preprost. Veliko lažje je biti navdahnjen z našo naravo, če ne prihajaš od tukaj. Turisti, ki pridejo k nam, so zelo navdušeni nad jezeri in gozdovi ter celotno neokrnjeno naravo, ampak kot domačin, ki je odrasel v majhni vasi sredi gozda, to vidim kot nekaj povsem običajnega. Več časa, kot preživim na Finskem, manj navdušujoče se mi zdi. Rad imam to deželo, zdi se mi najlepši kraj na svetu in tako bo ostalo za vedno, ampak jo začnem doživljati drugače, če se vrnem s potovanja. V Grčiji sem dva meseca strmel v ruševine in raziskoval vsa ta starodavna mesta. Takrat sem začel pogrešati dom in naravo ter tišino. Začutil sem drugačno hrepenjenje po takšnem kraju, kar je vplivalo tudi na to, kako sem doživljal stvari okoli sebe v Grčiji. Hrepenenje vpliva name pri načinu, kako ustvarjam glasbo in pišem besedila. Hrepenenje je dobrodošlo v vsaki umetnosti, ker služi kot navdih pri ustvarjanju.
ROCKER.SI: Kakšen je tvoj odnos z mediji? Ali rad govoriš o procesu nastajanja glasbe in o tem, kaj se dogaja v zakulisju? Ali raje pustiš, da glasba govori v tvojem imenu?
TUOMAS SAUKKONEN: Rad se pogovarjam o glasbi, edino česar ne maram in zaradi česar se včasih prepiram z založbo, so kamere v našem studiu. Takrat ko snemamo, ne želim, da je zraven še kdorkoli drug. Prisotnost medijev zmoti kreativo. O samem procesu nastajanja glasbe pa rad govorim.
ROCKER.SI: Na EP plošči so štiri skladbe. Dve novi in dve starejši, od tega ena akustična, kar je rahlo nenavadno za metal skupino. Zakaj ste se odločili za akustično verzijo, pri kateri lahko slišimo vokal vašega basista?
TUOMAS SAUKKONEN: Že vrsto let vem, da ima naš basist zelo čist vokal, ampak zaenkrat ni bilo prave priložnosti. Glas je do sedaj posodil le za kakšen refren ali back vokal. Vsi v bandu smo se zavedali, da ima to zmožnost in večkrat smo razmišljali o akustiki, ampak smo prepogosto izdajali albume, tako da niti ni bilo prostora, kamor bi to umestili. Do zdaj. EP je dober format, s katerem lahko preizkusimo nove ideje. Ker ni niti album niti singel in smo si dovolili več prostora za eksperimentiranje. S prejšnjo zasedbo smo odigrali en akustični koncert, za katerega smo uporabili zgolj akustično kitaro in vokal. To me je navdihnilo, da bi podobno storili še pri Wolfheart. Veliko sem se naučil iz tiste izkušnje, saj sem moral najti način, kako postaviti čim bolj minimalističen aranžma in še vedno ustvariti pravo atmosfero ter občutek skladbe. Naša glasba se ne prenese zlahka v akustiko.
ROCKER.SI: Bi se na odru počutil drugače, če bi nastopal zgolj ob spremstvu akustične kitare?
TUOMAS SAUKKONEN: Pogovarjali smo se o tej možnosti, torej da bi odigrali kakšen akustični koncert, ampak v tem primeru ne bi bil jaz na vokalu. Všeč mi je “growl” način petja, kar mislim, da je dobro za vse, ker to počnem veliko bolje, kot pojem s čistim vokalom (smeh). Mislim, da bi bilo vredno poskusiti nekaj novega, ampak to so težki časi za ustvarjanje načrtov. Prihodnost je neznana. Naš naslednji album bo šesti po vrsti – mogoče bo to pravi trenutek, da presenetimo z akustičnim koncertom.
ROCKER.SI: Ali si glasbo, ki jo ustvariš, zapišeš in shraniš?
TUOMAS SAUKKONEN: Ne, ničesar takega. Vse melodije zgradim v studiu. To bi dejansko pomagalo, ampak na žalost nimam dovolj znanja iz glasbene teorije. Zaradi tega se tudi ne spomnim vseh pesmi, rad pa poslušam starejše albume. Všeč so mi tiste pesmi s prvih albumov, a če bi me vprašal, kako gre določena skladba, ti ne bi znal odgovoriti. Moral bi najti prave akorde.
ROCKER.SI: Je pandemija imela pozitiven ali negativen vpliv na tvoje ustvarjanje?
TUOMAS SAUKKONEN: Prej bi rekel, da negativen.
ROCKER.SI: Bi rekel torej, da si oseba, ki potrebuje veliko stikov in druženja?
TUOMAS SAUKKONEN: Kot posameznik sem zelo samotarski, hkrati pa … kako bi to razložil?! Dolgo časa so velik del mojega življenja predstavljala potovanja po celem svetu. Vsako jutro sem se zbudil v drugi državi, kar je bilo zame nekaj povsem običajnega. V tem pogledu so se naša življenja čez noč spremenila in kot sem govoril prej, veliko hitreje najdeš navdih, če imaš občutek premikanja naprej. Z vsakim albumom smo imeli več poslušalcev, dobili smo boljše turneje, prodali smo več vstopnic in res mi je bilo všeč, da smo se nenehno premikali naprej. S tem, ko ni več turnej, se je spremenila celotna glasbena industrija. Ustvarjanje glasbe je enako poživljajoče kot prej, druga stran kovanca pa pomeni negotovost glede izdajanja nove glasbe. Težko se veselim naslednjega albuma, ker se bojim, da se bo zgodilo enako kot s prejšnjim. Če se koncerti ne vrnejo, bo album živel le nekaj tednov. Na turneji za ‘Constellation Of The Black Light’ smo odigrali več kot 140 koncertov na štirih različnih kontinentih. Album je zaradi tega živel deset mesecev! Čuden konflikt je v meni. Na vsakem albumu imamo nekaj skladb, za katere se dobro zavedam, kako prekleto dobro bodo zvenele v živo. Že prej vem, katere skladbe bodo pričele setlisto, zdaj ko je prihodnost negotova, pa se težko veselim tistega, kar prihaja.
ROCKER.SI: Kako pogosto bi glasbena zasedba morala izdati novo glasbo?
TUOMAS SAUKKONEN: Razumem vse vidike glasbene industrije, ki sili v nenehno izdajanje glasbe, ampak je odvisno od tega, kako aktivna je skupina. Za tiste, ki imajo veliko koncertov, ni smiselno, da bi izdali več kot en album na dve leti. Zame pa je težko, da ne bi izdal vsaj album na leto. To ni pametna poslovna odločitev, založbe mi ne ploskajo zaradi tega, ampak to je nekaj, kar preprosto moram storiti. Zasedba mora izdati glasbo takrat, ko se jim zdi to pametno. Nič prej. Glasbena industrija pritiska, ampak včasih band ni v pravem kreativnem obdobju in takrat je bolje, da počaka. Pritisk na dolgi rok le škodi karieri. Oboževalci te ne bodo pozabili v enem letu, kvečjemu bodo cenili kvaliteto, ki pa zahteva čas. To je res zakomplicirano vprašanje (smeh). Veliko težkih vprašanj imaš!
ROCKER.SI: Oprosti!
TUOMAS SAUKKONEN: Ne, ne, cenim to, ker večina intervjujev se zgolj ponavlja. Ni važno, kolikokrat poskušam odgovoriti na drugačen način, vprašanja so si tako zelo podobna, da vedno končam pri istih odgovorih. Govoriti moram o ozadju določenih skladb ali zgodovini našega banda, pri tebi pa je drugače. Rad imam izziv! V tvojih vprašanjih se skriva veliko plasti, sploh ko začnem odgovarjati. Vem, da so dobra vprašanja, ker iz mene izvabijo stvari, o katerih prej nisem nikoli razmišljal. To je kompliment!
ROCKER.SI: Nekaj skladb na najnovejši EP plošči je bilo posnetih na live stream koncertu, ampak sklepam, da ti takšnih koncerti niso preveč pri srcu?
TUOMAS SAUKKONEN: Sovražim jih. Tako zelo jih sovražim! Nerodni in grozni so takšni koncerti, kjer ni občinstva, samo kamere. Kot da bi nam odvzeli vso zabavo pri tem, kar najraje počnemo. Pri koncertu je pomembna energija in brez tega ni nič, ampak live stream koncerti so trenutno edino, kar nam preostane. Wolfheart zagotovo ne bomo snemali več live stream koncertov, edino morda v akustični obliki, ker je nekaj drugačnega. Nihče si ni želel live stream koncertov, zdaj pa so se pojavili med bandom in oboževalci kot nekakšen nezaželen otrok.
ROCKER.SI: Bi plačal za vstopnico live stream koncerta druge glasbene skupine?
TUOMAS SAUKKONEN: Ne. Jaz potrebujem energijo in moram biti fizično prisoten, kjer se igra glasba, zato ne morem sedeti pred prenosnim računalnikom. Koncert ne bi smel biti doma. Za pravo koncertno izkušnjo moraš biti na prizorišču, čakati v vrsti, poslušati tišino, nato pa še 30-sekundi intro pred pričetkom koncert. Čutiti moraš adrenalin.
ROCKER.SI: Ni pravega koncerta brez izjemno dragega piva!
TUOMAS SAUKKONEN: Jaz sploh ne pijem piva, ampak se strinjam! Ravno zaradi tega, ker ne pijem alkohola, si na koncertu še toliko bolj želim kvalitetnega ozvočenja. Malo sem izbirčen, ko pride do zvoka, ker produciram toliko albumov, da imam kar dobro izurjeno uho. Kadar se poravnajo v simetrijo zvok, energija in atmosfera, takrat veš, da si na odličnem koncertu. Na prenosnem računalniku ne dobiš takšnega zvoka. Metal glasba mora biti glasna, hrupna, cela nasilna. Tega ne dobiš s slušalkami ali televizijskimi zvočniki. Plačal bi vstopnico le v primeru, če bi vedel, da je band v finančnih težavah. Kupil bi vstopnico, ne bi pa gledal koncerta.
ROCKER.SI: Rekel si, da mora metal glasba zveneti glasno in celo nevarno. Lahko razložiš, zakaj tako agresivna glasba pogosto daje pomirjajoče občutke? Tisti, ki poslušajo metal, in člani metal bandov so velikokrat izredno prijetni sogovorniki in nasplošno najprijaznejši ljudje?
TUOMAS SAUKKONEN: Verjetno je razlaga zelo preprosta. Metal glasba je odlična za procesiranje agresivnih občutkov in negativnih mislih, ki se pretvorijo v nekaj pozitivnega. Takšnih občutkov se moraš znebiti, da ne ostanejo v tebi. Jaz gledam predvsem skozi oči avtorja metal glasbe, čeprav gre verjetno za podoben proces. Tisti, ki se eno uro zaletavajo v moshpitu na koncertu skupine Slayer, kasneje nimajo več nobene energije, da bi kogarkoli pretepli. Preveč so izčrpani! Metal glasba je dobro orodje za sprostitev. Vsak mora zase najti hobi, pri katerem se bo znebil nabrane agresije in negativnih občutkov. To se mi zdi pomembno. Metal festivali na Finskem imajo najmanj težav s policijo, to ti lahko povem.
ROCKER.SI: Po metal koncertu na prizorišču ne ostane veliko smeti.
TUOMAS SAUKKONEN: Poslušalci metal glasbe imajo dober odnos z naravo. To ne pomeni, da so hipiji, imajo pač dobro razumevanje za okolico in svoja dejanja. Veliko je inteligentnih metal bandov, ki v industrijo vnašajo zanimiva razmišljanja, med pijanimi metalci na koncertu skupine Behemoth ob 1. uri zjutraj pa obstaja velik razkorak – na prvi pogled niso preveč inteligentni, ampak videz lahko vara (smeh). Čuden koncept, ampak mislim, da ima smisel. Agresivna glasba pomaga pri izločanju agresije.
ROCKER.SI: Imaš kakšne hobije, ki ti pomagajo pri tem?
TUOMAS SAUKKONEN: Veliko hodim v fitnes, ampak zdaj že nekaj časa to ni mogoče. Od lanskega poletja v bistvu. Velik spokoj najdem v svojem delu, saj sem zaposlen kot vrtnar. To bo moje že 26. leto! Lahko sem zunaj, gradim s svojimi rokami in vidim rezultat. Večino časa sem sam, kar pomeni, da si ustvarjam svoj urnik. Pridem, kadar želim, in opravim svoje delo. Potem pa grem domov.
ROCKER.SI: Ali prepevaš medtem, ko vrtnariš?
TUOMAS SAUKKONEN: Ne (smeh). Res pa je, da poslušam glasbo, kadar sem v službi. Pripravim si različne sezname predvajanja, ki so povprečno dolgi približno štiri ure. Zanimivo pa je, da glasbe ne poslušam doma. To je malo čudno. Že vsaj osem let nimam nikakršnega radia ali stereo sistema.
ROCKER.SI: Kako je to mogoče!?
TUOMAS SAUKKONEN: Jaz sem res malo poseben (smeh). Lahko ti povem še to, da k sebi domov nikoli ne vabim ljudi. Neprijetno mi je, če so pri meni obiski. Gledam veliko filmov, ne poslušam pa glasbe. Vedno ko sem v službi, avtu, na sprehodu ali v fitnesu, takrat pa poslušam glasbo. Doma sem si ustvaril mehurček, v katerem mora biti tišina.
ROCKER.SI: Verjetno dobiš dovolj tega že na turnejah?
TUOMAS SAUKKONEN: Turneje so kot mikro svet običajnega življenja, tako je. Tam je vsega dovolj. Nikoli pa nisem resneje razmišljal, zakaj doma ne poslušam glasbe.
ROCKER.SI: Kdaj si izvedel, da imaš dober metalski krik? Da si dober v tehniki “death growl”?
TUOMAS SAUKKONEN: Ne spomnim se točnega trenutka, ampak bilo mi je 15 ali 16 let, ko sem začel resneje poslušati death metal glasbo. Začelo pa se je že prej, ko sem bil star 11 let. Živel sem v zelo majhni vasi na vzhodu Finske in moj sosed je bil pevec edinega death metal banda v naši vasi. Podaril mi je njihov prvi demo. To je bil tudi eden prvih bandov, ki je podpisal pogodbo izven Finske, ampak nikoli niso naredili večjega preboja. Bil sem zelo mlad, ko sem prvič slišal death metal vokal. Ne vem, kako mi je uspelo priti do pravega krika. Preizkušal sem različne stvari s svojim glasom, dokler mi ni uspelo. Veliko sem treniral, tega se spomnim.
ROCKER.SI: Kaj so rekli starši, ko so zaslišali krike iz tvoje sobe?
TUOMAS SAUKKONEN: Nikoli niso vprašali (smeh). Ampak verjetno so vedeli, kaj se dogaja. Kitaro sem začel igrati že pri osmih letih in bil sem zelo jasen glede glasbe, ki mi je bila všeč, tako da za moje starše to ni bilo nobeno presenečenje. Verjetno pa niso vedeli, kaj točno se dogaja v moji sobi! Nismo sploh govorili o tem. Moj oče, ki zdaj živi daleč stran, vedno pride na naš koncert, kadar smo dovolj blizu. Vsako leto se udeleži vsaj nekaj naših koncertov, torej na nekem nivoju verjetno razumeta metal glasbo. Zdaj vsaj razumeta, kaj se je dogajalo pred 25 leti (smeh).
ROCKER.SI: Zakaj se znotraj glasbene produkcije vsega lotiš sam? Znajdeš se v vlogi kitarista, bobnarja, celo basista. Ker se zaneseš le sam nase? Iščeš popoln nadzor nad tem, kar se dogaja?
TUOMAS SAUKKONEN: Hm. Ponovno te bom pohvalil za vprašanja. Eden boljših intervjujev vsega tega cikla ob izdaji EP plošče. Mislim, da nadzor vsekakor ima nekaj opraviti s tem, čeprav ni nujno, da se vse zgodi tako, kot si zamislim. V studiu sem zelo impulziven. Veliko je pesmi, za katere ne vem, kako bodo zvenele, dokler ne pridem v studio. Šele tam začnem graditi posamezne plasti na različnih inštrumentih. Ni pa to … hm. Veš, takšna vprašanja bi mi mogla založba poslati vnaprej, da lahko pripravim odgovore! (smeh). Moral bi meditirati in globoko razmisliti. Glavno je to, da zelo uživam v vseh teh vlogah, zato se vsega lotim sam. Rad igram bobne in všeč mi je bas kitara, ampak zgolj v studiu. Nič nimam proti basistom, ampak bas kitare nikoli ne bi igral drugje kot v studiu. Všeč mi je zvok, ki ga bas doda skladbi v studiu. Tako lepo je, ko zgradiš glasbo iz nič. Vedno začnem z osnovo, nato pa dodam bobne, kitaro in bas ter končam z vokalom. Biti v studiu in delati z dobrimi zvočnimi inženirji je nekaj najboljšega na svetu. Preveč uživam, da bi to prepustil drugim. Zavedam se, da ne bom nikoli tako dober bobnar kot Joonas (Kauppinen, op.a.) in tako naprej, ampak to je jasen kompromis, ki sem ga pripravljen sprejeti. Album je vedno kompromis. Tega se zavedam, še preden začnem snemati, ampak tisti tedni ustvarjanja albuma so zame ponavadi najboljši tedni v letu.
