Neodvisna koncertna prizorišča v nezavidljivem položaju

Neodvisna koncertna prizorišča v nezavidljivem položaju (Foto Kud Channel Zero)

Neodvisna koncertna prizorišča v nezavidljivem položaju: Brez korenin bomo zaman čakali na plodove Manjša koncertna prizorišča so integralni del močno načetega koreninskega sistema glasbe. Kje in kakšne so rešitve za njihovo preživetje, se sprašuje novoustanovljena mednarodna iniciativa koncertnih prizorišč EEnlarge Europe, katere del je tudi ljubljanski KUD Channel Zero.

“Redni nastopi na manjših prizoriščih so bili ključnega pomena za razvoj moje kariere,” je kitaristka in pevka Anna Calvi januarja lani zaupala Guardianu. “Hitrost in količina zapiranj sta grozljivi,« so besede, s katerimi je Nick Mason, bobnar zasedbe Pink Floyd, podprl prizadevanja britanske kampanje Agent of Change, ki je nedolgo nazaj privedla do zakonodajnih sprememb in delne zaščite britanskih koncertnih prizorišč, ter se pridružil stanovskim kolegom, velikanom glasbe, kot sta Paul MaCartney in Brian Eno. Težko bi kdo bolje kot glasbeni ustvarjalci povzel dogajanje in pomembnost tovrstnih prizorišč, ki so njihova vselej pomembna začetna in obvezna kasnejša postaja. Vitja Balžalorsky, kitarist domačih Laibach, ki je ob številnih solo projektih v preteklosti ustvarjal tudi v okviru vidnih domačih zasedb, kot so Carnaval, Borghesia in Litošt, o pomenu kalilnic glasbenih ustvarjalnih talentov pove: “Majhni klubi so kot intimne vinske kleti, so ključnega pomena za kulturni in socialni razvoj. Prav tako kot dobro vino, tudi kultura potrebuje majhne intimne prostore, v katerih se iz tradicije in inovacije rojeva kakovost.”

Urška Preis – rouge-ah (Foto KUD Channel Zero)

Epidemija novega koronavirusa je dokončno razgalila, kako delikaten je domači, pa tudi globalni glasbeni ekosistem. O tem živo pričajo zgodbe in prizadevanja številnih domačih, evropskih in svetovnih ustvarjalcev, glasbenih profesionalcev ter nenazadnje vseh akterjev, zbranih v Koaliciji glasbenega sektorja. A četudi se odločevalci pri nas v časih relativnega blagostanja deklarativno in tudi dejansko zavedajo daljnosežne dobrobiti, ki jo za kulturni in socialni razvoj ter gospodarstvo predstavlja glasbena industrija, so se danes sposobni odzvati predvsem in zgolj z razumevanjem, potrpljenjem ter s prednostno skrbjo za javno zdravje. Strategije in ustreznih rešitev ne ponujajo, v nasprotju s primeri nekaterih drugih domačih panog in dogajanjem v zahodnem svetu pa ni zaznati niti, da bi jih brez ustreznih spodbud zaenkrat nameravali dejavno iskati in oblikovati.

“Majhni klubi so pomembni, ker so valilnica za mlade ustvarjalce in sveže glasbene projekte, ki pred potencialnim vstopom v mainstream gotovo potrebujejo kilometrino.”

Epidemija novega koronavirusa je za majhna koncertna prizorišča in manjše glasbene producente v Sloveniji in po Evropi le zadnji v vrsti močno uničujočih dejavnikov že dlje zaskrbljujočega dogajanja, ki vodi v postopno izginevanje manjših koncertnih prizorišč. Legendarni Marquee Club v Londonu, nekdanji Kultiplex v Budimpešti, nedavno izseljena Tovarna Rog, trenutno ugašajoči beograjski kulturni multipleks BIGZ in še bi lahko naštevali. Razlogi za zaprtja so različni: gentrifikacija, slabi ekonomski pogoji v državi, odsotnost posluha in ukrepanja odločevalcev, nerazumevanje in nesprejemanje s strani neposredne okolice in javnosti, pa tudi ovirane možnosti nagovora in razvoja občinstev, ki smo jim že dolga leta priča v našem prostoru. Če se zavedamo socialnega, kulturnega in gospodarskega doprinosa, ki ga imajo ti dragoceni delci dinamičnega kulturnega krogotoka, ki v večini primerov poleg glasbe podpirajo tudi druge umetniške zvrsti in so dom številnih skupnosti, je ključnega pomena, da se opisanemu trendu zoperstavimo ter sprejmemo ukrepe, ki bodo prizorišča, prve stopničke na poti do stadionov in aren, rojstne hiše neštetih novih idej, žanrov in umetniških praks, ohranile zdrave za bodočnost.

Iniciativa Eenlarge Europe se pridružuje pobudam za opolnomočenje glasbenega sektorja ter posebej opozarja na nevarnost, ki preti manjšim koncertnim prizoriščem v našem prostoru, če bodo ostala spregledana s strani odločevalcev. Potrebni so hitra in učinkovita pomoč, ki bi pomagala ohraniti dejavnosti ter razvijati nove modele poslovanja, predvsem pa pripravljenost v dialogu oblikovati ter sprejeti jasen režim in časovnico ponovnega odpiranja ter vzpostaviti pogoje, ki bodo glede na epidemiološke omejitve omogočale izvajanje dejavnosti, sicer bomo po koncu epidemije soočeni s še večjim primanjkljajem na tem področju, kot smo ga poznali doslej in torej z nepopravljivo škodo.

Ekipa za EEnlarge Europe, ki bo v okviru dejavnosti opravila svoj del, da bi opolnomočila majhna koncertna prizorišča, je za potrebe vseevropske kampanje, s katero bo javnost in odločevalce osveščala o problematiki manjših prizorišč na našem geografskem področju ter slednje poskušala nagovoriti, da premislijo o primernih ukrepih, ki bi pomenili potrebno pomoč zanje in s tem za celoten sektor, prosila glasbenike iz svojega okolja, da v nekaj stavkih s svojimi besedami opišejo, kaj majhni klubi pomenijo za njih in njihove kariere. Objavam lahko sledite na Facebook in Instagram straneh EEnlarge Europe.