Po osmih letih se je vplivna kanadska indie rock zasedba Wolf Parade pod taktirko Spencerja Kruga vrnila na mesto zločina – trenutno najbolj vroče koncertno mesto za ne tako mainstreamovce, ki ponujajo nekaj drugačnega. Nevpadljivi kvartet, ki ga naprej vleče energični Dan Boeckner (Handsome Furs, Divine Fits, Operators), je različen že od pristopa. Kdo je pravzaprav glavni vokalist? Vsak doda svoj delček mozaika, skupaj pa odprejo z ‘Lazarus Online‘. Ker so povratniki, bodo igrali večinoma starejše skladbe, tudi tiste, ki jih zahtevajo dekleta iz prve vrste.
Ustavila jih ni niti strgana struna
Približno petnajst skladb dolga setlista nadaljuje s ‘Soldier’s Grin’, ‘Grounds for Divorce’ in ‘Valley Boy’. Nekaj novega materiala s svežeza pri založbi Sub Pop izdanega albuma ‘Cry Cry Cry’, ki potrjuje, da sta osrednja glasbenika kot zasedba na vrhuncu ustvarjalnih moči. V mali dvorani Kina Šiške so rahlo presenetljivo zbrali zelo glasbeno dovzetno publiko, ki jih je nagradila z bučnim aplavzom. Odzivali so se tudi na prejšnje albume ‘At Mount Zoomer’, ‘Expo 86′ in seveda eno najboljših in najbolj vplivnih plošč tega tisočletja, prvenec ‘Apologies to the Queen Mary’.
“Alright, let’s fight, let’s rage against the night!” Ustavila jih ni niti strgana struna na električni kitari, za katero je Spencer Krug tako prijazno vprašal, če je med nami kdo, ki bi jo znal zamenjati. Kot so švigali opojni akordi, pa se je dvigovala tudi temperatura. Ne tako klišejsko, kot se spodobi za koncertne reportaže, ampak dobesedno. Postalo je vroče do točke, da je med privrženci skorajda začela krožiti brisača, ki jo je ponujal klaviaturist večera. “World’s most filthiest towel,” se je šalil, nato pa ‘Incantation’, ‘You Are A Runner and I Am My Father’s Son’, ‘Fine Young Cannibals’, ‘Kings of Piss and Paper’ in ‘This Heart’s On Fire’.
Kot bi iz ozadja poslušal glas Boba Geldofa, le da ta igra glasbo skupine Arcade Fire na punkovski način. Ne vem, od kje asociacija, verjetno zaradi persone Dana Boecknerja, a v njihovem igranju se skrivaj še najmanj nekaj neizraženih zvrsti. Mogoče pa priložnost za nadaljnje eksperimentalno muziciranje.
Nekaj malega o novem albumu
Cry Cry Cry nadaljuje z bendovo uspešno formulo premišljenih besedil, nabrušenih sintov, progovsko obarvanih kitarskih poudarkov, izvrstne ritem sekcije in dvojnih vokalnih izrazov, ki se iskreno lotevata tem, kot so minljivost, ljubezen in Donald Trump – pa četudi skozi prizmo smrti Leonarda Cohena dan pred ameriškimi volitvami. Pri medijih, kot sta Drowned in Sound ter The Skinny, so povratek pozdravili z navdušenjem in ploščo označili celo za najboljšo po prvencu, prekaljeni glasbeniki pa tudi na odru še vedno pripravijo nastop, kot se šika. Priporočamo, da si kar takoj označite junijski datum – če boste zamudili koncert, boste namreč lahko le še jokali jokali jokali.
Živalski nabor večera bo izpopolnila kranjska zasedba Le Serpentine, ki piči s strupeno dobro zmesjo alternative, indie rocka in dream popa. Prvenec iz leta 2015 Ujemi val je po izboru 24ur.com pristal med deseterico najboljših plošč leta, po krajšem premoru pa je bend za letošnjo jesen napovedal drugi album Pobarvanka. Prihajajočo ploščo je bend predstavil s singlom “Črnobel”, ki je že pobral naziv Popevke tedna na radiu Val 202, še kakšno novost pa si obetamo na junijskem nastopu.
