VLADO KRESLIN: ‘Ker sem bil prvič v življenju čez vikende doma, sem se priklopil na serijo Peaky Blinders’

Vlado Kreslin in Mali bogovi, 14.8.2021 Letno gledališče Khislstein Kranj (Foto: Aleš Žnidaršič)

Vlado Kreslin je roker iz Prekmurja, ki se poigrava z etno in jazz ritmi že 40 let. Ves ta čas je ostal v samem vrhu, številne pesmi iz njegove glasbene zakladnice so ponarodele in njegovi koncerti so vedno nepozabni. Prekmurski trubadur je pred dnevi še 30. zapored nastopil na tradicionalnem koncertu v okviru Festivala Ljubljana. Še pred tem pa je svojo črno kitaro prinesel v Kranj, kjer je skupaj z Malimi bogovi napolnil tribune Letnega gledališča Khislstein.

Slovenski glasbeni fenomen že desetletja s svojo izvrstno poezijo podaja kulturno dediščino.

Za njegov izbor desetih albumov, ki jih priporoča za poslušanje, kliknite TUKAJ, lahko pa preverite tudi, kaj je imel za povedati v intervjuju lanskega marca (TUKAJ).


Vlado je glasbeno kariero začel leta 1970 kot bobnar v svojem prvem bandu Apollo. Sledile so skupine Špirit group (Murska Sobota) (1973), Horizont (Ljubljana) (1975-1978). Leta 1980 je zmagal na slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Tri leta kasneje se je priključil skupini Martin Krpan; ta je po nastopu z Bobom Dylanom leta 1991 razpadla. Kreslin se je zatem z Beltinško bando posvetil ljudski glasbi in povzročil pravi preporod etno glasbe na Slovenskem. Sčasoma se je vrnil k avtorski glasbi z zasedbo Mali bogovi. Sodeluje tudi z multiinstrumentalistom Adamom Bicskeyem.

Je avtor vseh besedil, ki jih je uglasbil sam ali pa v sodelovanju s skladateljem in kitaristom Mirom Tomassinijem, s katerim sodeluje od Tiste črne kitare leta 1985. Vlado Kreslin mnogokrat sodeluje s tujimi in mlajšimi domačimi glasbeniki. Že od leta 1992, običajno v začetku decembra, v Cankarjevem domu prireja tradicionalne koncerte z gosti. Leta 2005 je izšel trojni CD/DVD Koncert, ki vsebuje glasbo s šestih koncertov. Kreslin poje tudi v svojem domačem govoru, v prekmurščini. Je član Društva slovenskih pisateljev.


ROCKER.SI: Lepo te je videti, Vlado! Vedno, ko si v bližini, poskušam najti čas za tvoj koncert. Nazadnje sva imela intervju marca lansko leto v ljubljanski Drami.

VLADO KRESLIN: A, takrat smo bili, ja. Pred korono.

ROCKER.SI: Včeraj si nastopil v Avditoriju v Portorožu, kako je bilo?

VLADO KRESLIN: Včeraj je bilo odlično, že dolgo nismo igrali tam. Smo imeli odličen špil. Odigrali smo približno isti program, kot ga bomo danes. Velike luči, velik oder, veš.

ROCKER.SI: In kdaj ste prišli domov?

VLADO KRESLIN: Ob pol treh ponoči.

ROCKER.SI: Kako si opomoreš po takšni noči?

VLADO KRESLIN: Popoldne poskušam malo zaspati, ker ponoči težko. Če si utrujen, itak ne moreš. Tako da … nabira se to, potem pa od ponedeljka do torka pridem k sebi.

ROCKER.SI: To je torej tvoj vikend – ponedeljek in torek?

VLADO KRESLIN: Tako je.

ROCKER.SI: Kako pa je videti tvoj dan, ko nimaš vaj ali koncerta? Ko si prost obveznosti? Kaj najraje počneš? Enkrat si mi povedal, da se zjutraj sprehodiš čez svoj vrt.

VLADO KRESLIN: Ja, najprej grem na vrt. Pogledam, kaj se dogaja. Saj se iz dneva v dan nič ne zgodi, pa vseeno grem pogledat (smeh). Malo zalijem, populim travo, to ni kdove kako urejen vrt, je precej kaotičen. Žena se kar križa, ko tisto gleda (smeh). Takšen urejen kaos. Mislim … zemlja je fina. Zemlja je super stvar. Ob hiši imam tudi gozd in se na vsake toliko malo sprehodim do soseda, prijetnega starejšega gospoda Vsak teden grem v Prekmurje, do staršev in do Mure, kjer imam staro hišo. Drugače pa mi je muzika hobi, vedno kaj brkljam. In berem knjige.

Foto: Aleš Žnidaršič

ROCKER.SI: Je bilo lani najdlje, kar si bil stran od glasbe?

VLADO KRESLIN: Vsekakor. Moram ti dati en ključek, sem ti ga že dal? Na njem so zbrane vse te pesmi, ki sem jih v času prve karantene izvajal na svojem balkonu.

ROCKER.SI: Rade volje pogledam. Si v tem času čutil kaj nervoze?

VLADO KRESLIN: Prva dva meseca ne, potem se je pa vse spremenilo. Ker sem bil prvič v življenju čez vikende doma, sem se priklopil na serijo Peaky Blinders.

ROCKER.SI: Gledaš televizijske serije?

VLADO KRESLIN: Nekaj jih je dobrih. V tem času sem gledal Homeland in Peaky Blinders. Predvsem me je navdušil Boardwalk Empire.

ROCKER.SI: Ali lahko greš svobodno naokoli, brez da te ljudje prepoznajo, glede na to, da si ena najprepoznavnejših oseb pri nas? Greš na tržnico, v terme ali smučat pozimi?

VLADO KRESLIN: Dopust je tam, kjer te nihče ne pozna. To je pravi dopust. Da nihče ne kaže s prstom nate. To pa moraš iti, saj veš … na Hrvaško obalo že ne (smeh). Čeprav jaz hodim na hrvaško obalo, ravno zdaj sem bil na Braču. Ne vem, kaj naj rečem – jaz sem eden tistih, kot praviš, javnih ljudi, ki jih ima ljudstvo za svoje. V glavnem so do mene pozitivni, tako kot sem jaz do njih.

ROCKER.SI: Skušam si predstavljati prizor, da na plaži poleg mene leži Vlado Kreslin.

VLADO KRESLIN: Tudi zdaj, ko sem bil na Braču, sem se slikal z ljudmi na plaži. Tam smo bili skupaj. Lepo je, če so ljudje veseli, da te vidijo. To je dober občutek, ampak je prav tako lepo, če te nihče ne pozna, da se lahko v miru pretegneš (smeh). Če pa nisem razpoložen za pogovor, ne grem ven s klobukom, ampak vzamem kapo (smeh). Potem me ne prepoznajo (smeh).

ROCKER.SI: Ker sva ravno pri klobuku – ima ta, ki ga nosiš, kakšno posebno zgodbo?

VLADO KRESLIN: Ta je bolj “Jamajka klobuk”. Zadnja leta nosim klobuke Pajk. Po naročilu.

ROCKER.SI: Imaš doma veliko zbirko?

VLADO KRESLIN: Nekaj se jih je nabralo.

ROCKER.SI: Poleti si imel veliko koncertov, je telefon neprestano zvonil? Si moral koga zavrniti?

VLADO KRESLIN: To se vedno zgodi. Ampak če nekomu obljubim koncert, potem se tega držim. Tudi če pride mimo lepša in boljša ponudba. Če želiš ostati na sceni toliko let, kot sem jaz, potem ne smeš gledati na to, kaj se bolj izplača. Pa tudi v mali državi stvari hitro pridejo naokoli. Za september so nam nekaj koncertov že odpovedali. Srčno mi je žal, predvsem zaradi benda.

ROCKER.SI: Vrsto let igraš z enako zasedbo. Se poleg koncertov dobite za kakšen »team building«?

VLADO KRESLIN: Včasih gremo kam za več dni, odpremo sode in to je naš »team building«.

ROCKER.SI: Velikokrat slišim anekdote o Beltiniški bandi in originalnih članih. Ravno pred kratkim si na družbenem omrežju objavil prigodo in lep spomin. Pogosto razmišljaš o njih?

VLADO KRESLIN: Razmišljam, velikokrat, ker me situacije spomnijo na njih. Tako kot sem se spomnil na Jožeka, po tem ko se mi je na odru pridružil Žiga – na to verjetno namiguješ, kajne? Spomnim se, kako je Žiga pred leti pospravljal kontrabas …


Med sinočnjim koncertom na Kamfestu sem na svoji desni strani kar naenkrat zaslišal zvok bajsa. Tam je stal stari prijatelj Žiga Golob, ki je malo pred tem končal svoj solo koncert in se je nenapovedano pritihotapil na oder. Hvala, Žiga, krasno je bilo! Seveda tudi publika. Žiga je bil še zelo mlad, ko se je priključil Beltinški bandi s svojim kontrabajsom. Zelo dobro sta se razumela z Jožekom Kociprom, ki je bil sicer originalni, dolgoletni kontrabasist bande. Žiga je Jožeka zelo spoštoval in tudi imel živce, da je po vsakem koncertu pospravil njegov bajs. Ta je imel namreč zelo delikaten usnjen plašč z množico zaponk, paščkov, itd., tako, da je pospravljanje instrumenta kar trajalo. Jožek je s špricerjem v roki sedel za odrom, gledal Žigo, kako se trudi z njegovim bajsom, ga potrepljal po rami in dejal: “Dobro, dobro, s tebé šče nekaj bou!”
Vlado Kreslin

ROCKER.SI: “Kontrabajs”, mar ne?

VLADO KRESLIN: Kontrabajs, tako je (smeh). In potem mu je Jožek pogosto rekel: »No, iz tebe pa še nekaj bo!« Pa že takrat je Žiga igral na ploščah, ne Jožek (smeh). In prav je imel – Žiga je zdaj številka ena. To je toliko zgodb! Kot v Peaky Blinders! Zajebancije so bile tam, veš kake (smeh). Nore zgodbe. Ali nimaš knjige o Beltiniški bandi?

ROCKER.SI: Ne, te pa nimam.

VLADO KRESLIN: Ti jo bom poslal, tisto moraš prebrati. Pa ključek!

ROCKER.SI: Ko se meniš za koncerte, imaš za organizatorja kakšne posebne zahteve?

VLADO KRESLIN: Mi ne pretiravamo. Misliš tisto, da morajo biti na prizorišču tri brisače roza barve , tri modre in tri bele? To je preseravanje! Traparija. To so pravila šovbizniza, da izpadeš pomemben. Potem imaš pa Yoko Ono, za katero menedžer napiše, kakšni rakci morajo biti v njeni hotelski sobi, potem pa gre na čevapčiče! Kot športni novinarji delajo pomp okoli športa, tako je tudi v glasbenem poslu. Menedžerji živijo od tega, da delajo šovbizniz. Absurd je pa ta, da si ljudje želijo čim več takšnih zgodb! Mi ne zahtevamo nič posebnega, okrog tistih, ki malo bolj zakomplicirajo, pa pač malo bolj skačejo.

Foto: Aleš Žnidaršič

ROCKER.SI: Vedno veš, kaj reči, ko berem in gledam tvoje intervjuje. Če ne drugega, lahko ponudiš kakšno zanimivo zgodbo. So trenutki, ko ostaneš brez besed?

VLADO KRESLIN: Misliš? Verjetno, kaj pa vem. Zdaj si mi odprl čisto nov pogled. Na intervjujih včasih blebetam in mi je potem žal za polovico besed, ki sem jih izrekel (smeh). Raje imam, če odgovore napišem. Na ta način vsaj vem, kaj sem povedal in besede stojijo črno na belem. Kot naš Slavoj Žižek – veliko pametnega pove, ampak na tako zmešan način, da ga na koncu nič ne razumeš (smeh).

ROCKER.SI: Kaj pa ko igraš glasbo zase, preigravaš druge slovenske bende?

Vlado Kreslin in Mali bogovi, 14.8.2021 Letno gledališče Khislstein Kranj (Foto: Aleš Žnidaršič)

VLADO KRESLIN: Večinoma sem v bluesu. Klasike.

ROCKER.SI: Imaš podlago v glasbeni teoriji?

VLADO KRESLIN: Ko sem bil star okoli 27 let, sem naredil pet let solo petja. Inštrumentalno pa ne. V rock bendih smo bili samouki. Note bi znal prebrati, ampak, saj veš, mi, kot vsak rock band, ne igramo po notah, ampak vzamemo inštrumente in zaigramo.

ROCKER.SI: In kakšen je tvoj pogled na teorijo glasbe pri ustvarjanju novih skladb?

VLADO KRESLIN: The Beatles so bili izjemni, a dvomim, da so poznali teorijo. Težko si predstavljam, da bi Robert Johnson ali Muddy Waters hodila v glasbeno šolo. Jimi Hendrix tudi. Ne vemo, kakšna glasba bi nastala, če bi slednji hodil v glasbeno šolo in če Miles ne bi.

ROCKER.SI: Zadnji CD si izdal pred nekaj leti, si v tem času ustvaril kaj novih pesmi?

VLADO KRESLIN: Nekaj osnutkov, ampak zaenkrat ležijo v predalih. Ravno zdaj me je Ruth – Američanka, ki je o meni napisala knjigo – vprašala, če bom izdal še kakšen album, in nisem vedel, kaj naj ji odgovorim. Imaš to knjigo? Ti jo bom dal. Drugače pa albumov nihče več ne kupuje. Ampak na nekaj moraš zabeležiti glasbo. Novejši avtomobili sploh nimajo več CD predvajalnikov. Jaz imam starega Renaulta, tisti še ima, žena pa Škodo in nima CD predvajalnika. Bomo verjetno delali CD, nam ne preostane drugega.

ROCKER.SI: Rekel si, da si posnel nekaj zadev?

VLADO KRESLIN: Kupil sem si program za snemanje, ki se imenuje Studio One. Dobra zadeva, ampak nikoli nisem imel živcev za to. Jaz sem za live. Saj veš, jaz igram. Doma sicer lahko preizkušam vse te različne zvoke, ampak nimam niti živcev za to, da bi celo noč snemal. Pol ure in imam dovolj.

ROCKER.SI: Mogoče se v teh demo posnetkih skriva bodoči hit.

VLADO KRESLIN: Veš, kako je to – veliko je boljših komadov od hitov. Ljudje poznajo pa zgolj uspešnice. Bomo videli, kaj prinese jesen.

ROCKER.SI: Želim ti vse dobro in se že veselim najinega naslednjega pogovora!