Vlado Kreslin: Generacija 1953

Vlado Kreslin, 7.12.2023, Cankarjev dom (Foto Aleš Žnidaršič)

Vlado Kreslin je nekaj dni pred svojimi tradicionalnimi koncerti, ki so se zvrstili 6., 7. in 8.decembra, praznoval sedemdeset let. Ker tudi njegova glasbena kariera zveni že vse od začetka sedemdesetih let, se seveda ni mogel izogniti glasbenemu praznovanju. Letošnji koncerti so zazveneli kot glasbeni časovni stroj, ki nas je popeljal skozi njegovo dolgoletno glasbeno ustvarjanje. Ustaljenemu glasbenemu organizmu, bandoma Mali bogovi in Beltinška banda, so se pridružili različni glasbeniki, ki so obogatili izvedbo tudi redkeje izvajanih Kreslinovih pesmi.

Koncert se je začel v temi, z Vladom, ki je sam sedel za bobne in otvoril večer s pesmijo Honky Tonk Woman. Tako je namreč mož, ki ga zdaj poznamo kot edinega pravnomočnega lastnika črne kitare, pravzaprav začel svojo glasbeno pot. Ne kot kitarist, ampak kot bobnar. Kdo bi si mislil. Po uvodni točki so se mu seveda za preostanek koncerta tradicionalno pridružili njegovi Mali Bogovi in zdaj žal že zelo razredčena Beltinška banda. Vlado se je v drugem delu koncerta vsem ostalim, na tem svetu že manjkajočim članom bande, poklonil v branju odlomka iz zgodbe o bratih Kociper, in to je bila tudi edina prekinitev večera, ki se je sicer pretakal iz skladbe v skladbo brez odvečnih besed.

Težko je zaobjeti več kot 50 let glasbene kariere v enem koncertnem programu. Četudi so na repertoar uvrstili mnoge uspešnice, kot so Tista črna kitara, Od višine se zvrti, Dan neskončnih sanj, Namesto koga roža cveti in druge, jih je neizpetih ostalo še za vsaj 10 takšnih koncertov. Verjetno je vsak poslušalec v dvorani pogrešal kakšno svojo najljubšo. Smo pa zato slišali tudi tri novejše pesmi z zadnjega albuma Kje si bla doslej: Skači Marko, Mila moja in Hej muzikanti. Pri slednji, ki je na program prišla šele kot dodatek, so se mu na odru pridružile tri vokalistke, Masayah, Marina Martensson ter hčerka Ajdina Kreslin. Pri pesmi Namesto koga roža cveti je bila gostja mlada Nina Gvardjančič, Žute dunje pa je popestril harmonikar Uroš Jezdič.

Nihče ni ostal ravnodušen, ko je na oder prikorakal Pubi, Vladov oče Milan Kreslin, ki je pri svojih neverjetnih 95 letih z njim odpel Tisti bejli grm. S stoječimi ovacijami ga je občinstvo pospremilo na oder in z njega. Pubi je dvorani za slovo večkrat veselo pomahal s klobukom in pokazal, da nikakor še ni za na odpis ter se na koncu vrnil na oder še za dodatek. In tako so stale skupaj na odru tri generacije Kreslinov. Milan, Vlado in Ajdina.

Koncert je bil razgiban, zanimiv, tekoč in točno takšen, kot smo ga vsi pričakovali. Nekaj dodatne svežine pa je vanj prinesla video vizualizacija, ki je kronološko spremljala glasbo in nas popeljala po vseh sedemdesetih letih Vladovega življenja.

Minilo je kot bi mignil. V dveh urah in pol smo se smejali, peli, potočili nekaj solzic in na koncu tako navdušeno ploskali, da se je moral Vlado priti na oder opravičit, da to je pa zdaj res konec in gremo lahko domov. In smo šli. Nekoliko zabuhlih oči in za en čudovit koncert polnejših src.

Avtorica: Nina Pečar

Foto: Aleš Žnidaršič