Gorelo je na Dunaju v največji dvorani Wiener Stadthalle, ki sprejme dobrih šestnajst tisoč vreščečih najstnic in mladih moških. Vsi polepljeni, tatuvirani, porisani in pripravljeni na njihova idola. Bogova, sodeč po histeriji, ki so jo zganjale avstrijske punce. To je bil največji živi merchandise, kar sem jih videl na koncertu. Z rumeni trakovi okoli nog in rok, pilotskimi majcami, jaknami, hlačami. Vso mesto je bilo porisano rumeno in točno se je vedelo, kdo gre na koncert.
Hipsterji, alterji, rahli posebneži, mamice z otroki in tisti, ki smo se znašli nekje vmes, drugače pa lahko varno rečem, da dobršen del zbranih legalno ni smel piti piva. Mogoče je to razlog, zakaj sta začela tako točno ob 20.30. Niti minuto kasneje, enako kot ob 19.30 njuna zanimiva predskupina, odtrganke The Regrettes, punk rock skupina iz Los Angelesa, ki je opozarjala na ženske glasove in kako lahko skupaj dosežejo več. Zanimive, a nič več od tega.
Začelo se je že ob 15.00, ko smo prispeli na Dunaj. Vrsta najbolj zvestih privržencev, ki so že čakali pred dvorano, in čeprav je bilo čudovito sončno vreme, stati oziroma sedeti na mestu toliko ur ni mačjih kašelj. Ampak grela jih je ljubezen do glasbe. Nekateri so imeli s seboj zvočnik, drugi celo tamburico, s katero so si krajšali čas. Vsi so se tepli za mesta pred odrom, vrsta pa se je le še podaljševala. Do 18.30, ko so uradno odprli vhodna vrata, je bila že kilometrska, in ko so varnostniki začeli spuščati naprej, sem se ob pogledu iz medijskega dela zgradbe, kjer sem čakal na vstop, malce ustrašil, saj je gruča divjakov naprej planila s takšno silo, da so nekateri začeli padati po tleh, drugi pa so jih potiskali in rušili.
Kako hitro lahko pride do najhujšega, ampak na srečo se je v naslednjih trenutkih situacija umirila, varnostniki so prevzeli kontrolo in nihče ni bil ranjen. Koncert je bil namreč že zdavnaj razprodan. Nekateri pa so spredaj vseeno prodajali vstopnice, ampak kupcev ni bilo. Logično, zanimanje je bilo tako veliko, da so si tisti, ki so zares želeli videti Tylerja in Josha v živo, karte priskrbeli že dolgo nazaj.
Potem pa so se ugasnile luči! Nabito polna dvorana je komaj dihala, temperatura se je dvigala, Tyler pa je na oder prišel kar z baklo. Le prvi izmed mnogih scenskih dodatkov, s katerimi sta očarala energična fanta iz Ohia, ki letos predstavljata nov album Trench. Kmalu se mu je pridružil še bobnar Josh in na odru je kar zagorelo. Dobesedno. Pirotehnični elementi in efekti so bili tekom koncerta na najvišjem nivoju.
Josh je še nekako mirno sedel za svojimi bobni, Tylerja pa je premetavalo po celem odru. Enkrat na dvignjenem odru, potem teleportiran na drugo stran dvorane med samo množico na tribuno, tretjič spet na svojem basu nekje zadaj. Oblačila je menjal hitreje kot kakšna gospodična iz prve vrste. Z značilno rdečo kapo, v kostumu okostnjaka, brez rokavov, s črnim vratom. Vsa v stilu sta si pokorila množico, ki je požirala vsak Tylerjev stih. Josh je naredil salto s klavirja, Josh je skakal kot zmešan, nato pa smo igrali tiho igro, kjer smo v tišini držali samo slabi dve sekundi. Malo je bilo tistih, ki skladb niso znali na pamet. Tudi z novega albuma, pa čeprav je ta zame njun daleč najslabši in s katerega sta igrala že skorajda preveč skladb, ampak publika je bila navdušena.
Kako ne bi bila, ko pa sta vseeno odigrala praktično vse največje hite. Morda je manjkal ‘Goner’, ‘On the Run and Go’ in ‘Heavydirtysoul’, drugače pa sta se držala taiste setliste, ki sta jo predstavila na prejšnjih evropskih koncertih sicer gromozanske turneje, ki bo vključevala približno 115 koncertov. Manevrskega prostora je malo, saj je celoten nastop strukturiran in skoreografiran do potankosti. A to ne pomeni, da na odru nista spontana in naravna. Predvsem Tyler je deloval izjemno sproščen in samozavesten, medtem ko je njegov vokal zdržal tudi najtejžje in najzahtevnejše krike. Ničesar jima ne morem očitati.
Premišljena setlista, ki se je začela udarno, nato pa v sredinskem delu, kjer sta se premaknila na pomožni oder (ob njunem teku skozi občinstvo smo tisti blizu lahko Joshu podali roko), nekaj baladic in nežnejših skladb, dokler nista ponovno udarila z močnim zaključkom. 21 skladb za čudovito preživeti dve uri. Ekstazičen koncert, poln spektakularnih tehničnih priboljškov, vizualnih osupljivosti in glasbenih presežkov. Mešanisa elektra, rocka, popa in še tisoč drugih žanrov. Zdi se, da nimata omejitev, čeprav sta z zadnjim albumom zame prestavila v nižjo. Ampak nič zato, imata dovolj gradiva, da osupneta, šokirata in odpeljeta nekam, kjer je vse tako lepo. In ob dodatku, da sta na odru zgolj dva. Ni kaj, splačalo se je.
Setlista, Twenty One Pilots, 17. februar 2019, Wiener Stadhtalle, Dunaj
-
Jumpsuit
-
Levitate
-
Fairly Local
-
Stressed Out
-
Heathens
-
We Don’t Believe What’s on TV
-
The Judge
-
Cut My Lip
-
Lane Boy
-
Nico and the Niners
-
Neon Gravestones
-
Bandito
-
Pet Cheetah
-
Holding on to You
-
Ride
-
My Blood
-
Morph
-
Car Radio
-
Chlorine
-
Leave the City
-
Trees