Britanski trojec, ki ga sestavljajo bratje Jarman, se je po dolgi pravni bitki z založniki in managementom vrnil na najboljši možen način – z dobrim albumom. ‘Night Network‘ je tako izšel 20. novembra lani v samozaložbi Sonic Blew in v lastni produkciji. Kljub težkemu obdobju, ki so ga preživeli, pa se-nekoliko ironično-moramo prav temu (in Davu Grohlu) zahvaliti, da imamo v svojih predvajalnikih najnovejši izdelek te zasedbe.
O albumu ‘Night Network’
Album, ki obsega dvanajst pesmi, odpira nekoliko neznačilna ‘Goodbye‘, ki je bila napisana v slovo zdaj že bivši ženi enega izmed članov, hkrati pa glasbeni karieri in fanom banda. Nežna, skorajda že pop balada, je odličen uvod v album, ki išče prvinski zvok The Cribs, kot smo jih spoznali v prejšnjem desetletju.
To nam dokaže že drugouvrščena ‘Running into You‘ z zelo spevnim refrenom, ki je hkrati prvi single tega albuma. Tudi ‘Screaming in Suburbia‘ s svojim besedilom, ki je nekoliko melanholično in dovolj zgovorno z opominom, da so še zmeraj isti glasni predmestni otroci (Still the same kids screaming in suburbia) je žanrsko blizu celoti. The Cribs se tako nekako vračajo v indie vode, kjer so tudi začeli svojo glasbeno pot kot tipična DIY skupina s primesmi grunga in punka.
Prva polovica albuma je zares poslušljiva, zagotovo gre omeniti tudi šesto uvrščeno, torej tisto na polovici, ki je hkrati tudi edina z gostujočim glasbenikom. ‘I Don’t Know Who I Am’ gosti kitarista skupine Sonic Youth Lee-ja Ranalda, ki se je pridružil na back vokalu. Tudi to je Gary Jarman posvetil svojemu propadlemu razmerju, ki pa je, lirično gledano, ponavljajoča se tema te plošče.
Po prvi polovici pa album počasi izgubi poslušalca. Ritem in kitarski rifi se nekoliko ponavljajo. Izpostaviti gre morda še ne prav tipično thecribovsko ‘Under the Bus Station Clock’ in melanholično ‘Earl & Duke’. ‘The Weather Speaks Your Name’ vokalno ni najbolj stabilna in prav gotovo ne ena izmed boljših na tej plošči, a kljub temu so The Cribs dostavili solidni izdelek, ki ga priporočam v poslušanje.
Če vzamemo v zakup še dejsto, da je bil posnet v pičlih dveh tednih v studiu Studio 606 Dava Grohla, spisan, sproduciran in instrumentalno izveden samo s člani banda, prav gotovo zasluži pohvalo. Morda samo še pojasnilo, zakaj je v veliki meri prav frontman Foo Fightersov zaslužen za ‘Night Network‘; po koncertu, kjer so nastopili tako The Cribs kot omenjeni Foo Fighters, so v skupnem druženju bratje Jarman potožili o težavah in pravnih bitkah, ki jih bijejo z managementom, kar pa pomeni tudi oteženo koncertiranje. Dave je našel rešitev in jim ponudil svoj studio v Los Angelesu z besedami: ‘Make a fucking album‘. Ponudbo so sprejeli in nastal je osmi studijski album skupine The Cribs.
OCENA: 4/5
