Po odličnem koncertu Brkov v Orto Baru (koncertopis) je včeraj sledila nova koncertna poslastica, saj so Ljubljano po več kot desetletju ponovno obiskali Tito & Tarantula. Ameriške legende chicano rocka, ki so se med nesmrtne zapisali s svojih atmosferičnih in temačnih skladbah iz filmov Roberta Rodrigueza (npr. Desperado (1995) in From Dusk Till Dawn (1996)).
O koncertu
Boris & The Batts: reška super skupina z novim prvencem
Reška glasbena scena je že desetletja sinonim za ustvarjalnost in preplet raznoraznih žanrov, zato ni nič nenavadnega, da so takšni tudi Boris & The Batts. Nov projekt veteranov, ki že leta soustvarjajo hrvaško glasbeno krajino; Sandro Bastiančić, Boris Reinić, Vava Simcich (dejaven tudi v Paraf), Hrvoje Gadzik in Luka Benčić. Bend je pred dnevi izdal svoj angleški prvenec Not In The Mood, ki je pred dnevi izšel pod okriljem Dallas Records, zato ni presenetljivo, da smo med obiskovalci opazili lastnika in njihovega glasbenega soborca Gorana Lisico – Foxa.
Ljubljanski nastop je temeljil prav na tem materialu, ki bi ga lahko opisali kot zmes garažnega rocka, punka, novega vala in drugih slogov, ki so tekom let zaznamovali člane zasedbe. Navkljub mestoma zadušenemu zvoku, ki se ni spremenil niti ob menjavi pozicije v dvorani, je skupina ob dejstvu, da izvaja nov in marsikomu nepoznan material s svojo energijo dobro pripravila teren za nosilce večera, za katere bodo odpirali še danes na Reki in jutri v Zagrebu.
Foto: Patricija Ostrožnik Zupančič
Tito & Tarantula: Vročekrvne legende Chicano rocka
Nadaljevanje je prišlo ob 21:30, ko se je iz zvočnikov zaslišala ‘March from a Clockwork Orange (Ninth Symphony, Fourth Movement – Abridged)’ iz kultnega filma Clockwork Orange. Tito & Tarantula so svoj nastop začeli z ‘Jupiter’ s prelomnega Tarantism (1997), ‘When You Cry’ (Hungry Sally & Other Killer Lullabies (1999)) in ‘In My Car’ (Back Into the Darkness (2008)), po katerih je Tito pozdravil občinstvo in izrazil hvaležnost, da so se spet vrnili v Ljubljano.
Sledila je ‘Clumsy Beautiful World’, ki jo je Tito pospremil z anekdoto o škorpijonih – nevarnih bitjih, ki tako kot življenje pogosto pičijo nedolžne ljudi, razen če ti spijejo dovolj tekile. Po ‘Alacran y Pistolero’, iz filma Hell Ride (2008), je napočil čas za poklon Titovim punk koreninam, saj smo slišali ‘El Clavo y La Cruz’, ki jo je prvotno izvajal z The Plugz.
Posebno pohvalo si zaslužijo spremljevalni vokalistki, ki sta poleg petja zavidljivo dobro vihteli tudi kitari, s katerimi so dopolnjevale maestra. Z Hungry Sally & Other Killer Lullabies smo nato slišali ‘Slow Dream’ in ‘Bleeding Roses’. Sledil je prvi vrhunec večera, ko je Tito napovedal pesem, ki jo je ustvaril skupaj s Quentinom Tarantinom in Robertom Rodriguezom, kar je v občinstvu povzročilo val navdušenja; nato pa duhovito dodal, da ne gre za tisto, ki jo vsi pričakujemo – namesto smo bili deležni ‘Back to the House’, zame najboljše skladbe s prvenca Tarantism (1997).
V duhu preteklih let nam je razložil tudi, kako je odvečen pandemijski čas izkoristil za ustvarjanje svežega albuma ¡Brincamos!, za kar ga je prepričala njegova hčerka in basistka. Z njega smo bili deležni ‘X the Soul’ in ‘99 Point 9’. Sledila je lekcija slovenščine, ko se je Tito zabaval z izgovorjavo Little Bitch (2000), kar je napovedalo ‘Bitch’ in ‘Lady Don’t Leave’. Z novega albuma smo bili deležni še ‘We Danced’ in ‘Sneer at the Drummer’, katerima je sledil absolutni vrhunec večera – dolga verzija ‘After Dark’, med katero so se bendu na odru pridružili naključni plesalci iz publike in gost, ki je s Titom odpel nekaj vrstic.
Redni del koncerta je zaključila ‘Angry Cockroaches’, po kateri se je bend poslovil, a le za kratek čas. Za dodatek so postregli s ‘Anarchy in the USA’ (iz filma The Million Dollar Hotel (2000)) in ‘Strange Face’, ki sta poskrbeli za vrhunski zaključek odličnega nastopa.
Tito & Tarantula so v dvournem nastopu dokazali, da kljub letom ostajajo enako strastni in karizmatični. Njihov set je mojstrsko združil preteklost in sedanjost, zato si lahko le želimo, da se bo skupina naslednjič vrnila prej kot v 14 letih.
Foto: Patricija Ostrožnik Zupančič
