Jason Williamson in Andrew Fearn sta s svojim eksplozivnim in surovim stilom pred več kot desetimi leti osvežila britansko glasbeno sceno. Najnovejši, šesti album ‘Spare Ribs‘ pa je po mnenju kritikov njun najboljši album do zdaj.
Epidemija vplivala na nastanek albuma
Dvojec iz Nottinghama, polemični Jason Williamson in multitalentirani producent Andrew Fearn, sta s svojo uporniško filozofijo in elektro post punk glasbo, prinesla pravi zasuk na britanski glasbeni sceni. Na šestem studijskem album ‘Spare Ribs‘ se predstavljata z neponovljivim in strašljivim smislom za humor kjer se distancirata od dvoličnosti, neenakosti in apatije, izražata bes in zmedenost do britanskega establišmenta in načina, na katerega so se odločili spopasti z epidemijo in covid-19 krizo.
Prvič v svojem delovanju imata Sleaford Mods na albumu tudi goste, ali bolje rečeno gostje.V skladbi ‘Nudge It‘ gostita pevko Amy Taylor iz avstralskega punk benda Amyl and the Sniffers, v skladbi ‘Mork N Mindy‘ pa novo zvezdo britanske indie scene iz Leicestera, Billy Nomates. Billy je postala zaveznica Sleaford Mods od trenutka, ko jim je poslala svojo glasbo preko Instagrama (Williamson se je pojavil tudi na njenem albumu objavljenem avgusta 2020).
Kritiki so novi album značilnega dvojca proglasili za najboljšega v njuni karieri.
Nekaj dni po uvedbi prve karantene, spomladi 2020, v Veliki Britaniji je Jason Wiliamson pretrpel resne poškodbe hrbta. Kot dvanajstletnik je bil na operaciji hrbtenice, zato je bil vajen rednih funkcionalnih treningov. Glede na to, da so bile v času karantene dvorane za vadbo zaprte, je Jason z obsesivnim treniranjem, ki ga je izvajal kar doma obudil stare rane ter z močnimi bolečinami končal v domači postelji.
Svoje frustracije je pretočil v eksplozivno kreativnost iz katere se je rodil album ‘Spare Ribs‘. V tem kreativnem procesu je nemirno potegnil vzporednice med klavstrofobičnim okoljem malega britanskega mesta, v katerem je odrasel, klavstrofobijo sobe v kateri je lani obtičal po poškodbi hrbtenice (Top Room) in klavstrofobije, izzvane s karanteno. Andrew je nato nadaljeval in s svojo glasbo dopolnil skladbe, a med njima ni bilo nobenega eksplicitnega in velikega dogovora o konceptu razvoja albuma. ‘Ne dihava en drugemu za vrat’, je povedal Andrew Fearn. ‘Zavedam se, da ni nič hujšega od benda, ki samo izdaja album za albumom in na koncu zveni enako. Mislim, da se v mnogih skladbah bendov lahko začuti ta ‘ustvarjalni’ proces. Obstajajo bendi, ki so posneli boljše skladbe od tistih, ki so jih izdali, a jim je preveč ljudi dihalo za vrat,’ je še dodal.
Sleaford Mods o albumu ‘Spare Ribs’
Sleaford Mods sta bila od začetka svoje kariere povzdignjena z roba britanske indie scene kot besni glas delavskega razreda proti britanskemu konzervativizmu. Album ‘Spare Ribs‘ sta posnela poleti 2020 v roku treh tednov, sredi karantene v nottinghamskem JT Soar studiu.
O novem albumu nam Jason pove: ‘Naša življenja so stranska škoda za večino vlad, še sploh v sistemu, ki mu vlada denar. Smo le števlike, zaloge za hude čase, deli na polici, popolnoma odvisni od profita, zavrženi v kateremkoli trenutku, ko izmišljena ali neizmišljena kriza ogrozi produktivnost. To je posebaj očitno in konstantno v času te epidemije. Množica, družba ni prioriteta v mislih neprikadnih vodij. Drugače bi jih zavedanje katastrofalnega upravljanja držav ohromilo um. Prav tako človeško telo vedno lahko preživi brez kompletnega para reber, tako mi vsi izpademo kot rezervna rebra (‘spare ribs’) neke nevešče vlade, a hkrati smo bistveni za razvoj kapitalizma. Dostopni smo samo kot rezerva.’
‘Spare Ribs’ je zvok benda, ki je tako prepričan v svoj lastni zvočni teren, da lahko raziskuje tudi njemu zunanje regije. Naslov albuma pa, kot je pojasnil Jason, izvira iz ideje o količini ljudi, ki so umrli v prvem valu korona virusa; človeška življenja so vedno potršna za elite in so pomembna le za nadomestna rebra (‘spare ribs’).
Kljub temu pa sta Sleaford Mods bistveni del britanske glasbene anatomije.
Če te zanima, kaj vse se skriva na najnovejšem albumu, klikni TUKAJ.
