Ena najpopularnejših domačih zasedb, ki sliši na ime Siddharta, letos praznuje poseben jubilej. Njihov prvenec, če smo natančni, saj je ta izšel pred natanko dvajsetimi leti. Čeprav je glavno slavje, s tem mislim na posebna tematska koncerta, zasedba najavila že spomladi, presenečenj še ni konec. Te dni je namreč pod okriljem založbe Dallas Records izšel še albumov vinilni ponatis. Izdelek lahko kupite TUKAJ ali v poslovnih prostorih založbe.
O albumu bi lahko razpredali na dolgo in široko, kajti gre za ploščo, ki je ob prelomu tisočletja občutno zaznamovala slovensko glasbeno sceno. Poleg tega skupina Siddharta še danes mnogim pade na pamet kot njihova najljubša domača rock skupina. V veliki večini tudi na račun skladb z obravnavanega albuma. Skladbe z dokaj abstraktnimi besedili, a z izrazito neposrednostjo, so pritegnile predvsem mlado občinstvo, ki je nato množično obiskovalo bendove koncerte. Dandanašnji pa jih lahko (še vedno) slišimo tudi na veliki večini radijskih postaj in zvočnikih koncertnih dvoran ter stadionov.
O albumu (Nejc Zupančič in Špela Macuh)
Album vsebuje 11 odličnih skladb, ki človeku sežejo v srce. Material prežet s pravim, prvinskim rockom, vrhunskimi kitarskimi riffi, odlično vloženim saksofonom, klaviaturami in karizmatičnim pevcem Tomijem, ki so skupaj sprožili skupinin vzpon.
Je ponatis vreden nakupa? Seveda, tako kot tudi večkratnega poslušanja. Gre namreč za izdelek z neverjetno melodičnostjo, ki v kombinaciji s Tomijevim spevnim vokalom tvori poslušljivo celoto. Množico, ki tudi po dveh desetletjih ne zveni prav nič zastarelo. Pa naj si bo to ‘Pot v X’, balada ‘Le Mavrica’, ‘Črnobelo’ ali ‘Lunanani’, ena najboljših stvaritev v bendovem katalogu na sploh. Skladba, ki je pritegnila tudi Vlada Kreslina, kateri je z zasedbo kasneje tudi nastopil. Iz kopice manj znanih velja izpostaviti tudi skladbo ‘Farmer’. Potencialnega kandidata za albumov izgubljeni biser, ki je bil zasenčen s strani očitnih uspešnic.
O izdelku kot celoti (Nejc Zupančič)
Z objavo izdelka so ustvarjalci pripravili odličen spomenik, ki že znane skladbe predstavlja v novi luči – in kar je še pomembnejše, novim generacijam poslušalcev. Kar se tiče vizualne plati produkta, mi je v oči najbolj padel njegov kvalitetno izdelan notranji ovitek z besedili. Kajti gre za priročnega spremljevalca, ki poslušalcu omogoči, da lažje sledi skladbam in njihovim besedilom, katera občutno presegajo standard, ki ga navadno pričakujemo od glasbenih prvencev. Podobno velja tudi za zvokovno komponento izdelka, kajti ustvarjalci so tako kot pri lanskem Predinu znova opravili zavidljivo dobro delo. Škoda, da album ne vsebuje tudi kode za digitalni prenos.
Lepo, da se kultura ponatisov klasičnih albumov, ki so sooblikovali sceno, krepi tudi pri nas. Materiala in zgodb je še veliko!
OCENA: 5/5