Po sredini tharsh eksploziji v Zagrebu me je koncertna cesta ponovno ponesla v Medvode. V tamkajšnji klub Jedro, kjer so nam domači pionirji thrasha Sarcasm še uradno proslavili svoj osmi studijski album Soulless Machine (recenzija). Prvi album po šestletnem studijskem premoru, s katerim je skupina proslavila vstop v četrto desetletje svojega obstoja in ki je dokazal, da Sarcasm niso ni le pomemben del zgodovine domačega undergrounda, temveč tudi njegova vitalna sedanjost.
Vrnitev k ustvarjanju v angleščini
Moja verzija koncertnega večera se je začela neposredno z nastopom slavljencev, ki so na oder prišli po zvokih instrumentalne “Harmony Texture 6” (aexexe). Sarcasm, ki jih tvorijo Aleš Blaznik (kitara, vokal), Vito Stričevič (bas), Klemen Renko (kitara) in Matevž Blaznik (bobni), so v nas najprej izstrelili “New World Order”, kjer se je že takoj opazila glavna značilnost novega albuma. Angleščina, ki je v živo delovala še bolj surovo in univerzalno. Sledila je “Rebellion”, nekoliko bolj melodična, a nič manj energična skladba. Atmosferični uvod je eksplodiral v osrednji riff, band pa je v nas spustil drugi najboljši komad na aktualnem albumu. “Hand in Hand”, ki je nadaljevala rdečo nit poziva k uporu in solidarnosti, obenem pa pokazala zrelejšo, bolj ustvarjalno plat skupine.
Nekaj starega in veliko novega
Koncert ni bil zgolj predstavitev nove plošče, temveč tudi premišljen pregled kariere. Tako smo slišali “Viteza teme” (s Thrash (2013)) in “Pričakovanje” (z Igre narave (2002)) ki jima je sledil vnovičen skok v sedanjost. Najprej z “O.C.T.” (Obsessive-Compulsive Thrashing), ki jo je bend soustvaril s soustanoviteljem Metalsteel Rokom Tomšičem, “Faceless Mind”, ki je v živo še bolj poudarila tematiko tehnološke odtujenosti in umetne inteligence, in svarilom pred krhkostjo življenja “Life Is Short”. Za tem smo se ponovno odpravili v preteklost in slišali “Boj za obstoj” (s Pot v raj (2020)) in neuničljivo “The Krueger Story” (s Crematory (1989)) ki sta ju spremljali še dve noviteti “Payment” in “There Is Still Hope”, katero je bend posvetil trenutnemu kaosu v svetu.
Krajšemu vložku za EPP, kjer je kitarist Blaznik prisotne duhovito opomnil, da bo bend izvedel “le” 80 % novega albuma in da lahko preostali skladbi slišimo, če kupimo CD ali ploščo, je sledil epski finale. “Venček klasičnih”, v sklopu katerega je bend v nas izstrelil še “Sarcasmatrona” (s Thrash (2013)), “Crematory”, “Road Warriors” (obe s Crematory (1989)) in zaključno “Dej mi/Sarcasm”, kjer je publika ponovno z veseljem odpela del refrena.
Prepričljiva vrnitev
S koncertom v čast izida Soulless Machine Sarcasm niso le obeležili vstopa v četrto desetletje delovanja, temveč so pokazali, da še vedno mislijo resno. Včerajšnji koncert ni bil le nostalgično obujanje spominov, temveč dokaz, da so domači thrash pionirji še vedno sposobni ustvariti relevanten, angažiran in energijsko prepričljiv material. Če je album napoved nove ustvarjalne faze, je promocijski večer jasno pokazal, da ima bend še dovolj goriva za naslednje poglavje!
Foto: Nejc Zupančič