Po dobrodelnem izletu v Medvode, kjer smo se spomnili pokojnega Jurija Čotarja – Egzija (koncertopis), se je letošnja koncertna sezona preselila na sosednjo Hrvaško. V zagrebški Hard Place, kjer so Nino Alić (intervju, kjer nam je Nino zaupal svoje letošnje koncertne načrte) in soborci organizirali prvo letošnjo koncertno poslastico. V največji mali rock klub v mestu so pripeljali danske pionirje thrasha Artillery, ki so se v hrvaški prestolnici ustavili v sklopu aktualne turneje v čast 40. obletnici legendarnega prvenca Fear of Tomorrow (1985).
Kasnejši prihod
Moja zgodba v Hard Placeu se je začela, ko se je zagrebški thrash stroj LIV že pošteno ogrel. Zaradi drugih obveznosti sem njihov nastop žal ujel šele v zadnjem delu koncerta, a je bilo tudi teh nekaj skladb dovolj, da sem dobil jasno sliko: Bend upravičeno velja za eno najtrših hrvaških metalskih sil, nadaljevanje njihovega istoimenskega prvenca iz davnega 2017 pa si po slišanem še kako zasluži nadaljevanje.
Skratka, zagrebške thrasherje sem ujel ravno sredi hudomušnega rojstnodnevnega posvetila prijateljici iz publike, ki je naznanilo prihod “Black Metal Slut”. Sledili sta še “Alcohol Suicide” in “Dying Planet’s Revenge”, s katerima so tempo privili do konca in odlično pripravili teren za nosilce večera. Upam le, da mi jih naslednjič uspe ujeti v celoti, saj si tak bend to nedvomno zasluži!
Foto: Vito Stričevič
Nastop pionirjev evropskega thrasha
Danski Artillery sodijo med najpomembnejše predstavnike evropskega thrasha in med ključne stvarnike skandinavske metalske scene. Ustanovljeni leta 1982 v okolici Köbenhavna so bili eni prvih bendov, ki so začeli razvijati tehnično dovršen in energičen thrash zvok. Lahko bi rekli, da so Artillery v obdobju, ko so na evropski metalski sceni vladali predvsem ameriški oz. angleški in nemški bendi, skupaj z Mercyful Fate dokazali, da Danska ravno tako premore lastno glasbeno identiteto. V mislih imam predvsem obdobje albumov Fear of Tomorrow (1985), Terror Squad (1987) in By Inheritance (1990), kjer je bend med vplive omenjenih vzornikov vpletel tudi dobršni del lastnega vložka. Skupina si je od svojega nastanka vzela dva daljša ustvarjalna premora, do danes pa so Michael Stützer in tovariši nanizali 10 studijskih albumov, od katerih je zadnji X izšel leta 2021.
Zagrebški nastop je bil posvečen prvencu Fear of Tomorrow, ki je lani praznoval svojo 40-letnico. Temu primerna je bila tudi izbira pesmi, saj je bend svoj nastop začel z “Into the Universe”, ki se je z odra zaslišala malo po 22.15. Manjkali nista niti “By Inheritance” in “The Challenge”, kjer smo bili s strani pevca Martina deležni tudi opombe, da gre za bendov prvi nastop na Hrvaškem v več kot 40 letih; bolje pozno, kot nikoli, bi lahko rekli. Naslednja je bila na vrsti “The Face of Fear”, ki nas je po spominu na album By Inheritance (1990), za produkcijo katerega je poskrbel danski producent Flemming Rasmussen, ki se je zasedbi pridružil po treh prelomnih Metallicinih albumih (Ride the Lightning (1984), Master of Puppets (1986) in …And Justice for All (1988)) in na Fear of Tomorrow, ponesla še v čase predzadnje Artillery plošče The Face of Fear (2018).
Sredinski del koncerta je najprej ponudil “Bombfood”, ki nas je vrnila v čase By Inheritance (1990) Za njo je napočil čas za povratek v sodobnost, ki nam je tokrat navrgel “Turn Up the Rage” (z X (2021)), med katero nam je kitarist René Loua serviral tudi lep solistični vložek. “10.000 Devils” (z When Death Comes (2009)) je začela naznanjati, da je slovo že dokaj blizu. Naslednja je prišla na vrsto “Khomaniac” (z By Inheritance (1990)), ki ji je sledila “Deeds of Darkness” (s Fear of Tomorrow (1985)) za njo pa impresivni solo kitarista Michaela Stützerja.
Odličen pregled dosedanjega dela
Redni del nastopa se je zaključil z udarno izvedbo “Legions” (z Legions (2013)), pri kateri je pevec ob glasnem odobravanju publike z nasmeškom (samoironično) pripomnil, da upa, da se na Hrvaško vrnejo precej prej kot čez 40 let. Po zaključku zadnje so preostali člani skupine oder prepustili bobnarju Frederiku, ki jih je v družbi publike s spodbudnimi gestami in bobnanjem kmalu priklical nazaj. V zaključku smo bili deležni še “The Almighty” (s Fear of Tomorrow (1985)) in “Terror Squad” (s Terror Squad (1987)), ki sta poskrbeli za eksplozivni zaključek večera.
Artillery so včeraj potrdili, zakaj jih zgodovina postavlja ob bok najvplivnejšim evropskim thrash zasedbam. Njihov nastop ni bil le nostalgični poklon častitljivi obletnici prvenca, ampak tudi suveren prikaz benda, ki tudi po več kot štirih desetletjih še vedno zveni zelo uigrano. Izbor skladb je omogočil zanimiv pregled bendovega dosedanjega ustvarjanja, hkrati pa tudi potrdil, da je bila izbira pevca Martina pravilna. Steene namreč predstavlja všečen most med bendovo preteklostjo in sedanjostjo, ki bo z izidom EP-ja Made in Hell” že v kratkem dobila svoje novo poglavje.
Foto: Vito Stričevič