Nekaj manj kot uro in pol pred četrtkovim odhodom na tolminski oder (TUKAJ si lahko preberete naše poročilo s koncerta na nedavnem festivalu MetalDays) si je kitarist zasedbe Judas Priest Richie Faulkner vzel čas tudi za vaš najljubši glasbeni vestnik.
ROCKER.SI: Naprej bi vam rad izrekel dobrodošlico: dobrodošli v Sloveniji. Začniva s krajem, v katerem boste nastopili. Tolmin in njegova okolica sta prepojena z zgodovinskimi in geografskimi zakladi. Ste si morda uspeli ogledati kakšne znamenitosti?
RICHIE FAULKNER: V Slovenijo smo prišli danes [v četrtek], saj smo nastanjeni v Trstu. Sodeč po videnem, do Tolmina smo se vozili približno dve uri, gre za prečudovito državo. Naslednjič moramo biti nastanjeni bližje prizorišču. Res ste lahko ponosni na lepote, ki jih ponuja vaša država.
ROCKER.SI: Marca ste izdali vaš zadnji studijski album Firepower (TUKAJ si lahko preberete naše mnenje o albumu), ki je bil deležen odličnega sprejema, tako komercialno kot tudi s strani oboževalcev in medijev samih. Predvidevam, da ste z rezultati zadovoljni.
RICHIE FAULKNER: Absolutno. Tako kot pri Redeemer Of Souls (2014), gre za moj drugi Judas Priest album, smo se tudi tokrat odpravili v studio z enim samim namenom: dati vse od sebe.
Sodeč po rezultatih nam je to tudi uspelo. Kamorkoli pridemo, pa naj bodo to Združene države Amerike, Brazilija ali Evropa, vedno se nam zdi, da je plošča zares povezala oboževalce. To se mi zdi zares čudovito.
ROCKER.SI: Na vaši novi plošči se nahaja štirinajst skladb, ki ste jih izbrali iz množice petindvajsetih različno končanih stvaritev. Ali nam lahko razkrijete kakšne naslove, ki so bili posneti, a na koncu niso končali na albumu?
RICHIE FAULKNER: Res je, med pripravo plošče je nastalo približno petindvajset skladb. Vendar naj vas opozorim, da govoriva o stvareh, ki niso bile dokončane, o stvareh, ki se znajo pojaviti na novem albumu, če bo do njega prišlo.
Med snemanji je vedno tako. Obstajajo skladbe, ki si zaradi svoje identitete že avtomatsko zagotovijo mesto na plošči in tiste, katere slednjega pridobijo kasneje, po dodatnem premisleku.
Glede imen neuporabljenih skladb mi trenutno padeta na pamet dva delovna naslova, “Trial By Fire“ in “Songs Of Thunder“.
ROCKER.SI: Predvidevam, da bi iz množice najnovejših skladb verjetno težko izbrali svoje najljubše?
RICHIE FAULKNER: Prav imaš, izbira je težka, sploh če jih spremljaš skozi celotni postopek njihovega nastanka. Poimensko bi izpostavil “Rising from Ruins”, “Traitors Gate”, “Necromancer”, “Firepower”. Všeč mi je tudi “Sea of Red”, sploh zaradi svoje sentimentalnosti. Pa, seveda, “Spectre” in “Lone Wolf”.
ROCKER.SI: Katere nove skladbe bi si še želeli igrati v živo?
RICHIE FAULKNER: Dobro vprašanje. Turneja se je začela s “Firepower”, “Lightning Strike” in “Evil Never Dies”, ki smo jo nato nadomestili z “Rising from Ruins”. Bomo videli, kam nas bo zaneslo.
Glede na to, da smo pred kratkim izdali video za “No Surrender”, mislim, da jo boste lahko kaj kmalu slišali tudi v živo.
Kar pa se tiče mojih želja, bi rad igral “Traitors Gate”, “Necromancer” in “Spectre”. Zanimivo bi bilo igrati tudi “Sea of Red”, saj gre za stvaritev, ki zelo odstopa od ostalih skladb.
ROCKER.SI: Imate pred odhodom na oder kakšen posebni ritual?
RICHIE FAULKNER: Imamo t.i. ogrevalno sobo, v kateri se dobivam s Scottom in Andyjem, včasih se nam pridružita tudi Rob in Ian. V njej preigravamo stvari, ki bi se lahko v prihodnosti znašle v repertoarju. Nazadnje smo tako preigravali “Hot Rockin'”, “The Sentinel” in “Delivering the Goods”.
V sobi preigravamo skladbe, ne izvajamo pa nobene magije in podobnih reči (smeh).
ROCKER.SI: Izid plošče je spremljala tudi drama, povezana z odsotnostjo Glenna Tiptona, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Namesto njega ste v svoje vrste sprejeli Andyja Sneapa, kateri je v družbi Toma Alloma zasedel tudi mesto producenta na vašem zadnjem albumu. Ali bo Andy postal vaš stalni član?
RICHIE FAULKNER: Če sem čisto odkrit, se o tem še nismo veliko pogovarjali. Pa tudi Glenn je še vedno član benda. Kakršnakoli že bo odločitev, bo sprejeta soglasno.
Kar pa se tiče novega albuma, če bo do njega prišlo, bo Andy naša prva izbira, vsaj kar se tiče producenta. S Tomom sta se pri zadnji plošči zares izkazala.
ROCKER.SI: Leta 2011 ste nadomestili K. K. Downinga, ki je takrat zaradi navskrižja ustvarjalnih interesov zapustil zasedbo. Katera je bila glavna stvar, ki ste se jo naučili kot član Judas Priest?
RICHIE FAULKNER: V tem času sem se naučil veliko stvari. Glavna stvar je to, da dam od sebe vedno tisoč odstotkov. Isto velja tudi za druge člane benda, saj je strast, ki jo le-ti čutijo do glasbe in svojih oboževalcev res neverjetna. Če vsi niso tisoč-odstotno pri stvari, je ne izvedejo.
ROCKER.SI: Se obeta kakšen posebni koncert, kjer se bo zasedbi kot gost pridružil tudi K. K. Downing?
RICHIE FAULKNER: Mislim, da ne. Vsaj sam ne vem zanj. Glede na to, da je K.K. sam zapustil bend, da ni želel več igrati glasbe, mislim, da do česa podobnega ne bo prišlo. Če me spomin ne vara, po svojem odhodu sploh ni bil v stiku z bendom.
ROCKER.SI: Septembra bo izšla Downingova avtobiografija, ki je ob svoji napovedi dvignila kar nekaj prahu, saj Judas Priest niso oziroma niste bend, ki bi v javnosti razpredal o svojih notranjih konfliktih. Ali lahko pričakujemo še kakšno podobno najavo?
RICHIE FAULKNER: Razumem pozornost, ki jo je bila deležna napoved, saj se v Judas Priest, kot si izjavil tudi sam, če je to le možno, izogibamo javnemu pranju umazanega perila. Vse stvari pač niso za v javnost.
Če namerava še kdo napisati knjigo, ne vem. Je pa nekaj vseeno jasno, v vseh teh letih se je nekaterim članom nabralo več kot dovolj zgodb.
ROCKER.SI: Imate kakšno sporočilo, ki bi ga radi posredovali našim bralkam in bralcem?
RICHIE FAULKNER: V čast nam je, da smo lahko tu. Gre za odličen festival, o katerem vedno slišimo le najboljše. Upam, da za naslednji obisk vaše države ne bomo potrebovali novih 27 let (smeh).
