RECENZIJA FILMA: Bohemian Rhapsody (2018)

Rami Malek se je prelevil v Freddieja Mercuryja.
Rami Malek se je prelevil v Freddieja Mercuryja.

Nastajanje biografske glasbene drame o vzponu legendarne britanske rock skupine Queen in njenega karizmatičnega frontmana Freddieja Mercuryja je bilo enako razburljivo in polno pretresov kot življenje omenjenega pevca.

O filmu Bohemian Rhapsody

V filmu, ki je bil napovedan že pred osmimi leti, bi sprva moral nastopiti Sacha Baron Cohen v vlogi Mercuryja, ki je želel posneti bolj surovo in neolepšano različico pevčevega razduzdanega življenjskega stila, kar pa ni bilo pogodu preostalim članom skupine, ki so želeli na vsak način obvarovati ‘lepši’ imidž svojega pokojnega prijatelja. Ko je bil po številnih zamenjavah za glavnega igralca vendarle izbran Rami Malek, so se začele nove težave; režiser Bryan Singer naj bi bil pogosto odsoten na dneve snemanja in se zapletal v prepire z Malekom in preostalimi člani Queenov, ko pa so nanj padle še obtožbe glede spolnega nasilja nad mladoletnikom, je bil Singer odpuščen, preostanek filma pa je posnel Dexter Fletcher.

In po osmih napornih letih je rezultat naposled tu; Bohemian Rhapsody se osredotoča na zgodnja leta skupine Queen in njenega astronomskega vzpona med glasbene zvezde, Mercuryjevega zasebnega življenja, ozadja nastajanja največjih uspešnic in tudi padcev v karieri, ki so vodili do slovitega koncerta na festivalu Live Aid leta 1985.

Remi Malek je odlično opravil svoje delo, ki je bilo vsekakor precej bolj zahtevno, kot je morda videti.
Remi Malek je odlično opravil svoje delo, ki je bilo vsekakor precej bolj zahtevno, kot je morda videti.

Prvo, kar me je pri filmu skrbelo, je glavni igralec, ki me v napovednik ni uspel povsem prepričati, da je kos nalogi, vendar pa lahko brez dvoma rečem, da se Remi Malek brez težav vživi v Mercuryja in perfektno zajame njegovo dobrosrčnost, karizmo, prikupno ošabnost in energičnost na odru. Vsi koncertni nastopi skupine so fenomenalni in četudi je največ poudarka na Freddieju, dobijo tudi preostali člani Queenov dovolj prostora, da pridejo do izraza in tako ne izpadejo kot nepomembni statisti.

Kot biografija je film sicer precej standarden, kar pomeni, da se osredotoča na najpomembnejše dogodke v karieri in posreduje bolj malo novih informacij (če ste oboževalec Queenov, močno dvomim, da boste izvedeli kaj bistveno novega). Filmu prav tako dela težave prva polovica, ko se ne more odločiti, če bi bil biografija Queenov ali Mercuryja, vendar se v nadaljevanju uspe umiriti in prikaže tako svetle kot mračne plati pevčeve osebnosti, čeprav je jasno, da je Freddie ves čas izrazito pozitiven lik. Kljub napakam pa Bohemian Rhapsody prekipeva od energičnosti in karizme, ki simbolizirata Mercuryjevo filozofijo o tem, da mora človek biti večji od življenja. Film, ki smo si ga oboževalci legendarne skupine več kot zaslužili.