Stari dobri Bryan Adams! Sedaj jih ima že skoraj šestdeset (5. novembra je praznoval 59. rojstni dan), tako da mora že malo spremeniti besedilo pri ’18 Till I Die’, drugače pa se drži zastavljenih smernic in še naprej uspešno nastopa po celem svetu. To ga ohranja mladega, saj pravi, da je v skupnem petju neka čarovnija. Magija, ki je ne moreš poustvariti in v naslednjem trenutku izgine. Na večer bo ostal samo zbledel spomin, zato ga je lepo preživeti z odprtim srcem. Ko bo po koncertu odšel v hotelsko sobo, bo mislil na nas, se je šalil, ampak mogoče je res k nam prišel tolikrat ravno zato – ker začenja pozabljati!
“It sure feels good to be alive
Someday I’ll be 18 goin’ on 55
18 ’til I die, oh yeah”
Skupina je še vedno v vrhunski formi, njegov glas pa še vedno enak kot na albumski različici skladb. Pohvaliti je potrebno izjemne sposobnosti posameznikov na odru, ki si glasbeni prostor delijo že od leta 1984, ko so izdali prvenec ‘Reckless’. Najbolj znan je Bryanov dobri prijatelj Keith Scott, eden najboljših rock kitaristov (v svetovnem merilu je večkrat spregledan), ki je na kitari še vedno tour de force. Brez težav presedla tudi na klasično kitaro za nežne balade, kar je hvalevredno, saj smo danes prevečkrat vajeni soliranja na elektriki, medtem ko je za leseno lepotico potrebno malo več občutka in natančnosti.
Bryan je zjutraj priletel iz Pariza, kjer je posnel instagram video, ki je naletel na veliko pozitivnih kritik, zato se je odločil pesem ‘I Could Get Used to This’ zaigrati še v živo. Ljubiteljski fotograf je očitno zelo v stiku s časom; za njegovim hrbtom na velikem zaslonu se nenehno prikazujejo igrani kratki filmi, videospoti ali pa animacije, v nekem trenutku pa je občinstvo snemal tudi s telefonom. Malce bolj strog je, kot pride do lastnega snemanja. Še nikoli nisem videl takšnih omejitev fotografov in novinarjev; od pogodb, ki medije zavezujejo za objavo največ šestih fotografij, do točno začrtanih pravil, ki narekujejo postopek objave, urejanje fotografij in celo kje se fotografi med samim koncertom lahko nahajajo. Obdani z varnostniki in natempirani do sekunde natančno (video posnetke so lahko delali samo zadnjih 45 sekund prve skladba in prvih 45 sekund druge skladbe) so lahko sprožilce pritiskali samo pri prvi pesmi, potem pa so se morali odstraniti levo izpred odra.
Drugače pa je igral pred nabito polno dvorano pevsko razpoloženih oboževalcev. Dekleta so plesala in fantje so žvižgali. Na tribunah so večinoma stali, kar je že lep pokazatelj, kako energijsko bogat je bil nastop. Za nekatere pa je bila izkušnja celo preveč, saj smo na žalost zaradi gneče, dehidracije in slabšega prezračevanja (na koncertih spredaj v parterju ni veliko osebnega prostora) videli tudi dekle, ki je za minuto izgubilo zavest. Reševalci so ji pomagali na noge, vse se je končalo srečno, koncert pa se je nadaljeval.
Še posebej prijetna je bila tokrat osvetlitev odra. Tehniki so se poslužili preproste ideje svetlobnih palic na vrveh, ki so s svojim nihanjem ustvarile zanimivo vizualno izkušnjo. Motil pa ni niti zvok, ki včasih zaradi slabše akustike v Stožicah, ne pride do izraza in je zadušen. Malo preden je mogel Bryan na oder, so mu sporočili, da bo nastopil pred do sedaj največjim občinstvom pri nas, pa čeprav smo ga lahko poslušali že tretjič v dobrih desetih leti (vmes pa še enkrat v Zagrebu).
Predvidljiv je, njegovi govori pa vse bolj naučeni in nespontani. To je edina resnična kritika glasbenika, ki drugače nudi brezhibno izpeljan šov. Še vedno rad nastopa in vidi se, da ceni to, kar počne. Da ima sploh možnost nastopati, kaj šele pred skorajda 15 tisoč glavo množico, ki na koncu dnevu setlisto sestavlja kar sama s svojimi željami. Brez dvoma si je vsak, ki je kupil vstopnico, želel slišati vse največje uspešnice, drugače bi bil močno razočaran.
Predvsem pa fantje še vedno nastopajo z nasmeškom na obrazu, pa kljub temu, da je njihov repertoar praktično enak kot pred leti. Pri Bryanu veš, kaj boš dobil, kar je lahko dvorezen meč, le da se vedno reši s svojo prepričljivostjo in izjemnim seznamov glasbenih del, ki so skozi čas postali soundtrack naših vsakdanjih življenj. Nekaj je na Kanadčanu, kar Slovenci obožujemo, in sicer njegova skromno in naravnost. Slovenci obožujemo, da je “eden izmed nas” in se z njim lahko poistovetimo. Da je romantik po duši in roker po srcu. Da je primeren za romantični večer v dvoje ali rokerski razvrat pod odrom. Premišljena setlista, ki spretno vijuga med nežno klasiko in udarnejšimi ritmi, poskrbi, da ima koncert nenehen ritem. Ta pogon nas je držal na nogah kar slabi dve uri, nakar se je od nas poslovil sam z akustično kitaro, kot smo od njega že navajeni. ‘Straight from the Heart’ and ‘All For Love’. Bryan, do naslednjič!
Bryan Adams, setlista, 22. november, Ljubljana
-
Ultimate Love
-
Can’t Stop This Thing We Started
-
Run to You
-
Go Down Rockin’
-
Heaven
-
This Time
-
It’s Only Love
-
Please Stay
-
Cloud Number Nine
-
You Belong To Me
-
Summer of ’69
-
Here I Am
-
When You’re Gone
-
(Everything I Do) I Do It for You
-
Back to You
-
Somebody
-
Have You Ever Really Loved a Woman?
-
The Only Thing That Looks Good on Me Is You
-
Cuts Like a Knife
-
18 til I Die
-
I’m Ready
-
Brand New Day
-
I Could Get Used to This
-
I Fought the Law (The Crickets cover)
-
Straight From the Heart
-
All for Love (Bryan Adams, Rod Stewart & Sting cover)
