Patti Smith v Trstu brala Srečka Kosovela

Patti Smith vedno preseneti in kljub neverjetni uspešni ter dolgoletni karieri še vedno ostaja pristna kot vselej. Patricia Lee Smith, ameriška kantavtorica, poetinja in pomembna ter vplivna ikona za newyorško punk rock sceno z njenim albumom ‘Horses’, ki je luč sveta ugledal leta 1975. Danes je stara 72 let. Kako rada nastopa in komunicira z občinstvom, bere, raziskuje in se potepa po mestu (v Trstu se je zadržala kar štiri dni in objavila fotografijo ob kipu Jamesa Joycea). to je res nekaj za videti! Dar vsem nam poslušalcem. Prikupno zmedena, ampak iskrena, popolnoma odkrita pred glasbo in besedami. Pri poeziji se ji nikoli ne zatakne, ampak nikakor pa ne bi mogli pričakovati, da bo intimen nastop, družabni večer, preživet v njeni družbi pravzaprav, začela z besedami našega Srečka Kosovela. 

Jaz bi rad hodil / v majhnem plašču / besed. / Ali pod tem naj se skriva / topel, svetál svet. / Kaj je bogastvo? / Kaj je razkošje? / Zame je eno: / majhen plašč imam / in ta plašč ni nobenemu / enak. Tako je torkov razprodani koncert v tržaškem gledališču Rossetti začela »botra punka« Patti Smith.

Koncert v prečudovitem mestnem gledališču Rossetti je začela s citatom slovenskega avtorja, nato pa nadaljevala v duetu s prijateljem Tonyjem Shanahanom na klavirju in kitari (nekdanji basist skupine Patti Smith Group), s katerim sodelujeta že 25 let. Ko sta začela, sta imela še črne lase, sedaj pa sta oba osivela. Zato pa je še vedno neomajno močan njen glas (tudi v prenesenem pomenu). Vse je odpela čutno, taktno, prebrala s premislekom. Ceni vsak trenutek na odru in v življenju.

Veselo maha proti občinstvu in zdi se, da po vseh teh letih nastopanja še vedno ne more verjeti, kako močno ji mahamo, vzklikamo in ploskamo nazaj. Legenda v pravem pomenu besede, leta 2007 tudi sprejeta v Rock and Roll Hall of Fame, francosko ministrstvo pa ji je celo podelilo najvišje priznanje na področju doprinosa h kulturi Ordre des Arts et des Lettres. V reviji Rolling Stone je bila izbrana kot 47. najboljša izvajalka vseh časov. Zasluženo.

Izvrstne delovne počitnice je imela v Trstu, kjer je sprva začela umirjeno, skorajda potihoma, potem pa se je z vsako pesmijo počasi stopnjevala energija. Izredno dobro zastavljen šov, ki je kar klical, da publika vstane s sedežev in se pridruži zabavi. Pesem, ki je prevesila, je bila pričakovano ‘Because the Night’, njen zaščitni znak, krasna skladba, ki jo je napisala z Bruceom Springsteenom. Patti nas je lepo uvedla, ustvarila sproščeno vzdušje z vmesnimi nagovori, pri katerih je najpogosteje ali pripovedovala zgodbe iz lastnega življenja ali brala poezijo drugih avtorjev, nazadnje pa je povabila pred oder, saj je uporniški duh v njej rotil po močnem zaključku. Celotna dvorana je zdrvela proti njej. Uf, kako zelo ji je bilo to všeč!

V soju tržaških žarometov, v milini gledališke dvorane z zvezdnato modrim stropom je brala Itala Sveva, Rilkejeve Devinske elegije, nastop pa je posvetila žrtvam potresa v Albaniji. Glasbenica, ki je konec septembra izdala spominsko knjigo Leto opice, je tako kot mnogokrat prej svojo glasbo uporabila pri pozivu k ukrepom proti podnebnim spremembam. Odpela je tudi niz svojih najbolj znanih pesmi ‘Dancing Barefoot’, ‘Ghost Dance’, ‘Gloria’, koncert pa sklenila s skladbo ‘People Have the Power’.

1. Grateful
2. Ghost Dance (Patti Smith Group song)
3. Wing
4. My Blakean Year
5. Dancing Barefoot (Patti Smith Group song)
6. Beneath the Southern Cross
7. Mother Nature’s Son (The Beatles cover)
8. After the Gold Rush (Neil Young cover)
9. Pissing in a River (Patti Smith Group song)
10. Because the Night (Patti Smith Group song)
11. Gloria: In Excelsis Deo
12. People Have the Power