NIGHTWISH: ‘Human. :II: Nature.’ (2020)

Naslovnica novega albuma (foto: Nuclear Blast Records, promo).

Finski simfoniki Nightwish so letos prekinili svoj 5-letni studijski post. 10. aprila je namreč izšel Human. :II: Nature. Drugi studijski album, ki ga je z bandom posnela pevka Floor Jansen. Čakanju primerna je bila tudi nagrada, saj je tokratni album dvojen. Razdeljen na del, ki obravnava človeško plat bivanja na Zemlji in del, posvečen naravi. Izdelek je izšel pod okriljem založbe Nuclear Blast Records. Kot njegovi producenti so se podpisali Tuomas Holopainen, Tero Kinnunen in Mikko Karmila.

Pregled skladb

Prvi del

Skrivnostni uvod v ‘Music’ naznanja, da je pred nami še zanimiva pot. Sploh v glasbenem smislu, saj album nadaljuje smer, ki jo je začel njegov predhodnik; ob občutno boljši produkciji. In kako prijetno zveni Floor, ki nam že takoj v uvodu pokaže svoje mojstrstvo. Odličen odpiralec. Albumov prvi singel ‘Noise’ poskrbi za nadaljevanje vala, ki ga je sprožil njegov predhodnik. Zanimiv obračun z eno glavnih odvisnosti današnjih časov, hkrati pa tudi skladba, ki kar kliče po igranju v živo. Stvaritev, katero bi lahko ne glede na naravo turneje brez težav umestili na vsak repertoar. S prihodom ‘Shoemaker’ album nekoliko umiri svoj tek, ne pa tudi kakovosti, ki jo morda celo še dvigne. Sploh z zaključnim opernim delom; del skladbe, ki je že sam po sebi zadosten razlog za obisk bandovega koncerta. Napisano pa ne velja za ‘Harvest’. Za najšibkejšo skladbo na albumu, ob kateri se lahko vprašamo, ali je skladba nastala kot nekakšna osnova za Disneyjev film, o katerem še nismo bili obveščeni. Nepotreben “kaj za vraga” trenutek, ki pa se lahko navkljub vsemu pohvali s prijetnim osrednjim delom, ki vsaj malo reši njegovo čast.

Navkljub strelu v koleno pa je tukaj že ‘Pan’, nova Nightwish mojstrovina. Skladba, kjer nam Floor znova dokaže, zakaj se je band odločil pravilno, ko jo je izbral. Vokal, ki lahko poleg svojega materiala brez težav izvaja tudi Tarjo ali Anette, pri tem pa ne izpade kot poceni nadomestek. Temveč kot mogočna zver z lastno identiteto in ponosom! Podobno velja tudi za ‘How’s The Heart?’. Kar je zasedba skušala doseči z ‘Harvest’, ji je tokrat uspelo. Veličasten triumf v polnem pomenu besede. In tukaj je že nekoliko mirnejša ‘Procession’, ki predstavlja odličen vezni člen med ‘How’s The Heart?’ in ‘Tribal’; prijetnim in razgibanim presenečenjem.

Če na prihajajočem Nightwish albumu izvajalec ne bo odpel vsaj ene skladbe, bo band zapravil veliko priložnost. Kajti Marko je v več kot odlični formi.

Naše januarske napovedi, ko smo recenzirali samostojni album bandovega basista Marca Hietale, so se izkazale za pravilne. Kajti ‘Endlessness’ predstavlja točno to, kar smo si želeli. Basistov solistični nastop, podkrepljen s spremljevalnim vokalom pevke Jansen, s katerim ustvarita čudovit duet, ki poskrbi za neverjeten zaključek prvega dela.

Drugi del

Albumova stran, ki je posvečena naravi, je z izjemo nekaterih vmesnih vložkov v celoti instrumentalna. Nekako tako kot pri Tuomasovem solo albumu Music Inspired by the Life and Times of Scrooge (2013). Izjemno prijetno in odličen prikaz tega, kako zvenijo bandove instrumentalne skladbe. Kot da smo v delavnici, kjer lahko spremljamo stvarjenje pesmi. Prav tako bo zanimivo, kako bodo zbrane skladbe zvenele v živo. Morda kot nekakšne vezni členi med skladbami z besedili? Kdo bi vedel.

Zaključek

Z novim albumom je Nightwish uspela vrnitev v polnem pomenu besede. Kar so poskušali ustvariti vse od odhoda Tarje, jim je tokrat le uspelo. Levji delež pri tem gre prepisati predvsem pevki Jansen, ki ni zgolj legitimna naslednica svojih predhodnic. Še več, je tudi pevka z lastno identiteto, kar se pozna tudi pri skladbah; ne gre zgolj za nadaljevanje začetega, temveč tudi za novo zgodbo. Poleg vsega je tukaj še uvodoma omenjena produkcija, saj je Holopainen popravil “napako” iz preteklosti in k sodelovanju znova povabil tudi obraza, s katerima je band v preteklosti že sodeloval, pri tem pa nanizal lepe rezultate.

Druščina, se vidimo pod odrom!

OCENA: 5/5