MUSE: ‘The Resistance’ (2009)

Naslovnica albuma 'The Resistance'

Pisalo se je leto 1998, ko je na glasbeno sceno prodrla nova skupina – MUSE, ki so jo takrat glasbeni kritiki primerjali s skupino Radiohead oziroma označili so jih celo kot slabo kopijo, napovedali so jim celo propad. A uspelo jim je tisto, kar si želi vsaka skupina – priti na sam vrh, polniti stadione in na svojo stran pridobiti veliko število poslušalcev.

Njihov prvenec je bil ‘Showbiz‘, ki je sicer dober album, a mu manjka malce več izvirnosti in samosvojosti. Nič hudega, z drugim albumom ‘Origin Of Simmetry‘ so že naredili velik napredek in korak naprej. Nato sta sledila še dva res poslušljiva in odlična albuma ‘Absolution‘ ter ‘Black Holes And Revelations‘.

In prav album ‘Black Holes And Revelations‘ jim je dokončno odprl svet slave …

In vse do tu se je zdelo, kot da skupina Muse ne naredi niti enega napačnega koraka, karkoli so se lotili, so vedno naredili bolje, kot prej. Človek se ob tem vpraša ali je to zgolj naključje in sreča, da jim uspeva takšna glasba ali genialno znanje?

Album ‘The Resistance‘ potrdi, da Muse niso zaigrali na ‘srečne note’, temveč, da premorejo ogromno glasbenega znanja, poguma in, da jim inovativnih idej prav nikoli ne zmanjka. Tu so Muse dokazali, da ne delajo glasbo, ki jo založbe in tržišče potrebujeta, temveč, da delajo glasbo s srcem in tisto, kar dejansko čutijo.

Že s samo naslovnico so poskrbeli za drugačnost. Morda se na prvi pogled naslovnica zdi nekoliko neprivlačna, a po drugi strani iz nje lahko razberemo toliko različnih elementov, da na koncu postane osupljiva.
Poleg vsega ima naslovnica nekakšen psihadelični efekt. Tudi tu so šli Muse samo še korak dalje.

Preselimo se sedaj še k njihovi glasbi … Takoj, ko sem dala plošček v predvajalnik, me je njihov zvok dobesedno ‘odnesel’. Že ob prvem poslušanju jim uspe, da človeka dobesedno osvojijo in albuma enostavno ne moraš prenehati poslušati in si reči, da boš to storil kasneje.
Sicer je v primerjavi s predhodnimi albumu ti čisto nov zvok, nove ideje in povsem drugačna glasba, a Muse so tu zadeli piko na i!

Pozabite preteklost skupine Muse ter njihove elektronike, ki so jo dodali albumu ‘Black Holes And Revelations‘ ter se pripravite na nekaj povsem novega in svežega. Neverjetni, kot jim je tudi tokrat uspela ostati so v svoj novi plošček vključili tudi elemente R&B-ja ter zvoke, ki jih poznamo v klasični glasbi.

Morda sta prav ta dva elementa bistvena za drugačnost in odličnost tega ploščka. Album se prične s pesmijo ‘Uprising‘, ki je nekakšna mešanica njihovih preteklih albumov ter novih idej. Sledi še sedem edinstvenih skladb nato pa sledi veliko, milo rečeno genialno finale. Tu najdemo pesem ‘Exogenesis‘ (ki vključuje 3 pesmi, ki trajajo 12 minut).

To je bil definitivno zadetek v polno, ki poslušalca pusti osuplega, kajti tu so vključeni neverjetni elementi klasične glasbe in neverjetno simfoničnostjo. Bolj, kot poslušaš ta album, bolj ti postaja jasno, da vse to lahko uspe samo eni skupini na svetu in to so veliki Muse.

Kljub temu, da so se popolnoma oddaljili od svojih predhodnih albumov, jim je na svoji strani uspelo zadržati vse svoje oboževalce, hkrati pa si pridobiti še lepo število novih.

Med vsemi enajstimi skladbami, ki so na albumu, mi ni uspelo najti niti ene samcate, ki mi ne bi bila všeč, ali, ki me ne bi na takšen ali drugačen način pritegnila. Prav vsaka skladba človeku ponudi nekaj novega.

Če bi mi nekdo rekel, da naj izberem najljubšo skladbo iz tega albuma, bi me spravil v veliko zadrego, saj so prav vse tako odlične, da se človek težko odloči za samo eno, ki bi jo izpostavil.

Prav vsi instrumenti na albumu so genialno vstavljeni. V primerjavi s prejšnjimi albumu so kitare morda nekoliko manj v ospredju, a je tu toliko več prostora za bas linije, ki jih znajo Muse lepo obrniti sebi v prid.

Poleg vsega je tu Mattew Bellamy dal velik poudarek na klavirju. Vokal Mattewa je tudi tu izjem, morda nekoliko bolj resen in manj ‘piskajoč’, kot na predhodnih albumih, a še vedno gre za izjemnega vokalista, z velikim razponom in prijetno barvo glasu.

Tudi v vokalu imajo Muse zelo velik adut! Na tem albumu nikakor ne smete pričakovati vokalnih vložkov, kot so bili na ‘Micro Cuts‘, drugače boste povsem razočarani.

Album ‘The Resistance‘ je nekaj, kar morate obvezno poslušati, temu albumu morate dati priložnost in se mu v celoti prepustiti, zagotavljam vam, da ne boste razočarani! S tem albumom so Muse naredili še en pomemben in velik korak naprej. Bellamy se tu izkaže kot neverjeten glasbeni genij. Gre za njihov najbolj zrel, odrasel in resen album do sedaj.

Gre za album, poln simfoničnega rocka, ki človeka na koncu dobesedno pripelje do ‘glasbenega orgazma’! Ja, Muse so znoreli, v pozitivnem smislu seveda! So edinstveni in takšen album lahko uspe narediti samo njim!

Seznam skladb:
1. Uprising (5:03)
2. Resistance (5:46)
3. Undisclosed Desires (3:56)
4. United States of Eurasia (+Collateral Damage) (5:47)
5. Guiding Light (4:13)
6. Unnatural Selection (6:54)
7. MK Ultra (4:06)
8. I Belong to You (+Mon cœur s’ouvre a ta voix) (5:38)
9. Exogenesis: Symphony Part 1 (Overture) (4:18)
10. Exogenesis: Symphony Part 2 (Cross-Pollination) (3:56)
11. Exogenesis: Symphony Part 3 (Redemption) (4:37)