Energična nemška skupina Guano Apes se je po osmih letih abstinence vrnila na odre, aprila letos pa celo izdala nov studijski album z naslovom ‘Bel Air‘. Zavedali so se dejstva, da je pred njimi nadvse težka naloga, saj so v preteklosti izdali hite ‘You can’t stop me‘, ‘Lords of the boards‘, ‘Open your eyes‘ in še mnoge druge, ki so skupino naredile tako veličastno.
Zavedali so se, da pot nazaj ne bo lahka, zato so tudi sami dejali, da se je s scene lažje umakniti, kot se nanajo vrniti. A brez večjih težav so z albumom ‘Bel Air‘ navdušili tako svoje oboževalce, kot tudi vse glasbene kritike.
Kljub temu, da so na zadnjem studijskem albumu nekoliko spremenili svoj slog, so vseeno ostali zvesti sami sebi in dokazali, da še vedno sodijo v sam vrh!
Da so Guano Apes rahlo spremenili svoj slog na zadnjem studijskem albumu jim ne gre zamerit, v končni fazi je minilo kar nekaj let in skupina je ‘odrasla’, tako kot tudi člani skupine, kar se vidi v končni podobi albuma ‘Bel Air’.
Že s prvo skladbo ‘Sunday lover‘ Guano Apes pokažejo in hkrati dokažejo, da niso za odpis, celo obratno, pesem je zelo energična, karizmatična Sandra Nasić pa s svojim daleč prepoznavnim vokalom pesmi doda tisto piko na i.
A tu se ne ustavijo, album se lepo nadaljuje z njihovim prvim singlom ‘Oh what a night‘, za katerega lahko rečemo, da je resnično ena izmed bolj energičnih pesmi, ki človeka kar hitro zasvoji in mu hitro zleze pod kožo. Tu predvsem do izraza pride znova karizmatična Sandra s specifičnim vokalom, ki skupino naredi res rockersko in pristno.
Iz divjih ritmov pa se temo nekoliko umiri s pesmijo ‘When the ships arrive‘. Gre za nekakšno mirnejšo balado, z izredno melodičnim refrenom, ki je nekakšna odlika skupine že od njenega samega začetka delovanja.
V mirnem slogu nato nadaljujejo s pesmijo ‘This Time‘, ki je prav tako izjemna balada, v kateri pride do izraza predvsem vokal, lahko pa rečemo, da so prav vsi inštrumenti genialno vstavljeni.
Da pa človek ob albumu in ob dveh zaporednih baladah ne zaspi poskrbi že takoj naslednja pesem ‘She’s a killer‘. Morda malce nenavadna pesem, kot da bi skupina Guano Apes rahlo eksperimentirala z elektroniko. Pesem sama po sebi ni moteča, a hkrati ne gre za noben presežek skupine.
Naslednja pesem ‘Tiger‘ pa je tisto pristno delo Guano Apesov, ki smo ga vsi pogrešali. Gre za nadvse melodično pesem, v kateri se Sandra Nasić ponovno izkaže z izjemnimi pevskimi sposobnostmi, hkrati pa tudi bobni in kitare poskrbijo za tisti pristni zvok dobrih, starih Guano Apesov.
Skladba ‘Fanman‘ pa je prav zagotovo ena najbolj genialnih pesmi skupine, ne samo na tem albumu, ampak v celotni njihovi karieri. Prav tako se začne dokaj mirno, nato pa nadaljuje z divjim in udarnim refrenom. Ta pesem je kot nekakšna življenjska izpoved Sandre Nasić …
Kot, da bi želela svojim najbolj gorečim oboževalcem povedati, da uživa, a si hkrati želi bolj mirno življenje, brez medijev in oboževalcev, ki jo nadlegujejo na vsakem koraku. Iz glasbenega stališča pa gre za vrhunsko pesem, ki jim je resnično uspela!
Sledi močen preskok s pesmijo ‘All I wanna do’, ki je nekako ena izmed najbolj udarnih pesmi na albumu ‘Bel Air’. Tu karizmatična Sandra pove: „All I wanna do is rock with you“. Tudi tu pridejo najbolj do izraza njene vokalne sposobnosti ter kitarski riffi, ki so od nekdaj bili največji aduti zasedbe.
Skladba ‘Fire in your eyes‘ pa je spet nekoliko mirnejša, a še vedno izredno kvalitetna. Sicer tu ne gre za noben presežek, a strukturno je skupaj sestavljena tako, da jo človek brez večjih težav posluša.
Album se nadaljuje s pesmijo ‘Trust’, ki zveni spet nekoliko bolj v njihovem starem slogu. Tu najbolj do izraza pride ritem sekcija. Bobnar tu dokaže, da Guano Apes še vedno znajo zveneti precej ‘trdo’ in udarno.
Na album pa so uvrstili še dve bonus skladba. Prva je ‘Fire‘ in je znova precej dinamična in melodična.
Pesem ‘Carol and shine‘ pa je zopet nekakšen elektronski eksperiment skupine, ki v resnici zveni precej bolj pop kot rock, a kdo bi to skupini sploh zamerili, glede na to, da jim je uspelo sestaviti skupaj odličen, prodoren, melodičen in nadvse poslušljiv album.
Morda res ne gre za njihov najboljši album v karieri, a prav zagotovo lahko rečemo, da gre za njihov najbolj zrel album, ki jim bo prinesel uspeh in staro slavo.
Album so v celoti snemali v Hamburgu, skupaj s producentom Jonom Schumanom. Kljub temu, da na tej plošči skupina Guano Apes uporablja precej elektronike in zveni nekoliko manj ‘trše’, kot njihovi predhodni albumu je album vseeno izredno kvaliteten in prodoren. Brez večjih težav se album v predvajalniku vrti ure in ure, ne da bi se ga človek naveličal.
Sandra Nasić, Henning Rümenapp, Stefan Ude in Dennis Poschwatta so opravili več kot odlično delo!
Guano Apes niso več morda tako divji in energični, kot so bili deset let nazaj, so pa zato postali zreli in izredno kvalitetni, kar jim bo še naprej omogočalo, da bodo polnili stadione in na svojo stran pridobivali nove oboževalce.
