
Začetki ene izmed največjih slovenskih rock skupin Mi2 segajo v Rogatec leta 1995. Mi smo jih ujeli osem albumov in skorajda 25 let kasneje (naslednjo glasbeno sezono praznujejo obletnico), pred koncertom na letošnjem TrNOVfestu v Centru slovanskih kultur France Prešeren v Ljubljani.
ROCKER.SI: Pozdravljeni z dopusta! Sedaj pa v akcijo nazaj na odre razveseljevati slovensko publiko. Kako se počutite? Ste še kaj zaležani?
TONE KREGAR: Prve koncerte po počitnicah vedno gledamo z velikimi pričakovanji, ker nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo. Potrebno se je privaditi nazaj na oder, ampak po dveh, treh skladbah nam bo steklo.
JERNEJ DIRNBEK: Takšni smo kot Tončeva frizura. Od začetka malo zaležana, sredi koncerta pa že šrtli v zrak (smeh).
ROCKER.SI: Vas lahko po dolgoletni karieri še kaj preseneti?

TONE KREGAR: Vedno lahko gre kaj narobe. Spoštujemo občinstvo, ki ga ne zanima, če smo v mislih še vedno deloma na počitnicah, ampak samo pričakujejo kvaliteten koncert.
JERNEJ DIRNBEK: Delamo s tehniko, kjer je neskončno možnosti, da kakšna reč šumi, brni ali celo crkne.
TONE KREGAR: To te vrže s tira.
JERNEJ DIRNBEK: Naši prsti so že artritični in naš spomin ni takšen, kotje bil pri 20 letih. Vsak koncert je izziv in presenečenje (smeh).
TONE KREGAR: Upamo, da ne negativno (smeh).
ROCKER.SI: Za naslednje leto pripravljate nov album. Kaj od tega, kar bo na plošči, smo že slišali?
TONE KREGAR: Dve skladbi, ki ju bomo igrali danes in bosta na novi plošči, poznate že dobro leto – to sta ‘Lanski sneg’ in ‘Proklete vijolice’ – predstavili pa bomo še čisto novo skladbo, ki bo na radiu premierno predvajana šele čez nekaj dni.
ROCKER.SI: Osem albumov ste izdali. Nekateri bolj uspešni, drugi manj. Bi za nazaj kaj spremenili?
JERNEJ DIRNBEK: Ničesar ne obžalujemo, sigurno pa bi si želeli, da bi v tistih zgodnjih letih imeli toliko izkušenj, kot jih imamo danes. Da bi točno vedeli, česar si želimo, preden bi se odpravili v studio. Na prvi dveh albumih smo se še iskali in se oprijemali vsega, kar nam je prišlo pod roke, da bi našli pot. Vse, samo da bi posneli album.
TONE KREGAR: Spremenili bi predvsem produkcijske pogoje in morda bi se odpovedali kakšni skladbi, drugače pa smo zadovoljni. Vsaka pesem je produkt časa in načina razmišljanja. Takrat je bilo odlično, kar je najbolj pomembno.
ROCKER.SI: Katerega obdobja se najraje spominjate. Obstaja čas, ki bi ga najraje pozabili ali pa so spomini nanj že zamegljeni?
JERNEJ DIRNBEK: Nikoli nismo bili toliko na drogah in nismo tako močno zabredli v pijačo, da se ne bi spominjali (smeh). Bili so boljši in slabši časi. Začetki so bili takšni, da smo vsi skupaj šteli prodane vstopnice in upali, da bomo z zasluženim denarjem lahko plačali ozvočenje. Čez kaj takšnega ne bi več šli, nas pa je utrdilo. Zaradi tega vztrajamo na glasbeni sceni toliko časa.
ROCKER.SI: Kakšen je vaš odnos do profanosti v glasbenih besedilih? Kakšen efekt mislite, da ima preklinjanje pri izražanju skozi glasbo?
TONE KREGAR: Jaz še zmeraj mislim, da noben naš vulgarizem ni tam zaradi vulgarizma samega. Sodi v kontekst in poimenuje, morda z malce bolj grobo besedo, tisto, kar uporabljamo vsak dan. Besede izhajajo iz našega iskrenega imaginarija. Določene pesmi so zaradi tega atraktivnejše, celo škandalozne, ampak glede na celotno produkcijo naše skupine je teh pesmi izredno malo.
ROCKER.SI: Samo največje uspešnice.
TONE KREGAR: No, to je pa vprašanje za publiko (smeh). Zakaj naši poslušalci zagrabijo ravno za tovrstne pesmi in besede.
JERNEJ DIRNBEK: V ‘Toplicah’ ni nobene grde besede.
ROCKER.SI: Malo članov ste zamenjali od nastanka. Zlahka jih lahko preštejemo na prste ene roke. Kakšen je recept za dolgoletne dobre prijateljske odnose?
TONE KREGAR: Nihče ne sme vedeti, koliko drug zasluži (smeh).
JERNEJ DIRNBEK: Bili smo prijatelji, še preden smo se začeli ukvarjati z glasbo. Naše prijateljstvo se je v okviru glasbe le še okrepilo, ker nikoli nismo tekmovali v tem, kdo je boljši in kdo je pomembnejši. Zato je ta zgodba ostala. Če pa se skupina združi le zaradi interesa, potem lahko iz istega razloga prav tako hitro razpade. Prepričan sem, da nihče izmed nas ne more prejeti ponudbe druge glasbene skupine, ki bi ga prepričala, da nas zapusti. V kakšni drugi skupini bi se to prav lahko zgodilo.

ROCKER.SI: Prebral sem, da so nekateri člani v letu 1998 skupino zapustili zaradi pomanjkanja koncertov in nasploh katastrofalnega stanja na slovenski glasbeni sceni. Mislite, da jim je bilo kdaj žal, glede na to, kako veliki ste postali?
JERNEJ DIRNBEK: Bili so zares slabi časi za rock n’roll. V obdobju 18 mesecev smo odigrali približno 15 koncertov. Komaj kaj smo zaslužili in določeni člani so se preprosto naveličali, ker nismo doživeli preboja. Sigurno jim je bilo kdaj žal, ampak se nikoli nismo skregali. Nimamo nobenih zamer. Vsi so se nam tudi pridružili na velikem koncertu za 20. obletnico delovanja. Ampak tisto, poudarjam, je bilo res še “predobdobje” skupine Mi2.
TONE KREGAR: V tej skupini je neprimerljivo manj zamer kot v povprečnem slovenskem zakonu!
ROCKER.SI: Na nek način ste res poročeni drug z drugim.
TONE KREGAR: Drug z drugim? Ja, seveda.
JERNEJ DIRNBEK: Velikokrat smo spali skupaj (smeh).
ROCKER.SI: Na vidiku je 25 let delovanja skupine. Kako boste proslavili mejnik?
JERNEJ DIRNBEK: Ob izidu nove plošče bomo priredili nekaj velikih koncertov. Ničesar drugega ne pripravljamo.
TONE KREGAR: S kakšno novo boleznijo. Upam, da ne smrtonosno (smeh).
ROCKER.SI: Boste na novi plošči šli v kakšen ekstrem? Koliko je sploh možnosti za odstopanja, ko pa je skupina že tako močno izoblikovana in začrtana. Navsezadnje se oboževalci odzivajo na določen zvok, ki jim je pri srcu. “Mi2 zvok”.
TONE KREGAR: Razmišljali smo o tem, da bi kakšno stvar spremenili, ampak več ali manj znamo delati tisto, kar delamo. Ne bi bilo sploh pametno preveč spreminjati zvoka, in tudi če bi ga želeli, to verjetno ne bi bilo mogoče. Ostajamo zvesti svojemu osnovnemu izrazu, se pa zvok spremeni tudi z vsakim dodatnim elementom, kot sta naš novi stalni klaviaturist ali drug glasbeni producent. Vsak prispeva nekaj novega, ampak to je še vedno naš temeljni zvok, od katerega ne odstopamo.