Z nami je o ustvarjalnem procesu govoril Martin Martian aka. Martin Vogrič Dežman, ki je nase opozoril s skladbo ‘Moje napake’, pri kateri sodeluje s Thomasom Marchem. Sledila sta singla ‘Prav naivno’ in ‘Roadtrip’ (novo sodelovanje, tokrat z Neomi), enako krasni skladbi, ki sta naleteli na dober sprejem. Trenutno snema material, s katerim bo zaokrožil debitantski album.
Ustvarjalna glasbena pot Martina Vogriča Dežmana, drugače tudi fotografa in učitelja kitare, se je začela prav ob sodelovanju s producentom Tomažem Maričem (Thomas March Collective), s katerim sta naredila prvo skladbo. Nastale so ‘Moje napake’, popevka tedna na Valu 202 v aprilu 2020 in najbrž najboljša pop pesem, ki je izšla v Sloveniji v tem letu. Sledilo je obdobje pisanja novih besedil in glasbe. Demo posnetki so pritegnili založbo SonicTribe, ki je z njim podpisala pogodbo o sodelovanju. Martin je za koncertno predstavitev svojega kantavtorskega opusa zbral odlično ekipo glasbenikov, da so v Cankarjevem domu premierno izvedli skladbe, ki jih bomo lahko slišali na prihajajočem albumu.
Martin Vogrič Dežman – vokal, kitara, besedila
Sonia Melocco – vokal, kitara, ukulele, tolkala
Klara Skaza – bas kitara
Luka Uršič – klaviature
Robert Rebolj – bobni, tolkala
ROCKER.SI: Lepo te je spoznati. Mi lahko za začetek poveš, kako se je tvoja glasbena pot začela? Kje si se skrival ves ta čas? Je pošteno, če na tak način oblikujem vprašanje?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Skrival … ja, morda res. Težko se mi je bilo izražati in se razkriti, čeprav se zelo čutim v tem, kar počnem. Želel sem si pisati tekste in delati avtorsko glasbo.
ROCKER.SI: Kljub temu, da se čutiš v tem, se ti je bilo sprva težko izražati?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Zelo se čutim v tem, a sem imel težave sploh pri besedilih, saj sem večinoma pisal le v čustvenih trenutkih. Ko sem bil zaljubljen, na primer, in ko se je šlo za težke stvari v življenju. V takšnih primerih mi je pomagalo, da sem nekaj napisal. To je bil zame način procesiranja.
ROCKER.SI: Si šel čez težak proces, da si se pokazal javnosti in dal vpogled v ustvarjanje?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Proces je bilo življenje samo. Pomagalo mi je, ko sem spoznal Tomaža Mariča, s katerim sva se dobro ujela. Skupaj sva posnela skladbo ‘Moje napake’, za katero idejo sem razvil jaz, ustvarila pa sva jo skupaj. Že od začetka mi je dal vedeti, da imam ves čas na svetu, da napišem refren in postavim akorde. Nikamor se nama ni mudilo. Produkcijsko sva delala naprej, ampak idejno sem skladbo moral pripeljati do določene točke.
ROCKER.SI: Kako si se srečal s kitaro? Izvedel sem, da učiš v glasbeni šoli.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Kitaro sem igral v glasbeni šoli, zdaj tudi učim klasiko, a vmes je bilo obdobje, ko sem čisto pozabil na inštrument. Glasbo pa sem imel od nekdaj rad, poslušal sem namreč vse od klasike, do jaza, bluesa in elektronske glasbe. Vse mi je dogajalo, v resnici. Na ta način nikoli nisem zapustil glasbe. Šele ko sem začel poslušati bluesa, me je prijelo, da bi se naučil igrati tiste zaplete solo vložke in s tem namenom sem ponovno prijel za kitaro.
ROCKER.SI: Si zlahka presedlal na električno kitaro?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Prehod je bil težaven, kajti imel sem zgolj klasično kitaro, katere zvok mi je še do danes najlepši. Električno kitaro sem si na vsake toliko izposodil, šele kasneje sem se zares seznanil z njo. Zdela se mi je precej daleč od tega, kar sem počel. Zaradi klasične izobrazbe. Zdelo se mi je, da za igranje na električno kitaro potrebuješ veliko opreme.
ROCKER.SI: Ob gledanju nastopa v Cankarjevem domu sem dobil občutek, kot da si v poslu že vrsto let. Je bil singel ‘Moje napake’ res prvi, ki si ga izdal?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Prvi.
ROCKER.SI: Ker to je verjetno najboljši prvi singel od kateregakoli slovenskega izvajalca po zelo dolgem času. Res sem navdušen, da je to tvoja prva uradna izdaja.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Hvala, res cenim. Napisala sva ga skupaj s Tomažem, on je produciral, jaz sem sestavil tekst. Zaljubljen sem bil v to punco, veš, zato sem napisal tekst o najinem spoznavanju. Sprva v angleškem jeziku, ampak ko sva se s Tomažem spoznala, me je prosil, če bi lahko ustvarjal v slovenskem jeziku. Težko mi je bilo prevesti besede, saj me je bilo malo sram pisati v slovenskem jeziku – preveč ranljivega sem se počutil. Potem je nekako vendarle steklo. V njegovem studiu so se ustvarjali takšni mali “žurčki”. Zbralo se je več ljudi, med drugim je prišla tudi punca, o kateri govori pesem, saj mi je bilo pomembno, da vsi razumemo osnovno idejo. Spoznaš osebo in če se res zaljubiš, če ti res dogaja, nisi največji car, ampak te je hkrati malo strah. Vse te vsebine pridejo na površje. Lepo je, če so občutki obojestranski. Ko smo vsi smo razumeli skladbo na isti način, smo skupaj začeli ustvarjati.
ROCKER.SI: Te je odziv na skladbo presenetil? Bila je popevka tedna na Valu 202 in med najbolj predvajanimi skladbami meseca septembra. Boljšega uvoda si ne bi mogel zamisliti.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ja, zelo je bilo lepo.
ROCKER.SI: Si takrat čutil pritisk, da to ne sme biti eden in edini singel, ki ga boš izdal?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Sploh ne. Stvar je v tem, da me je odziv kvečjemu spodbudil k nadaljnemu ustvarjanju. Hodil sem na medijsko šolo, kjer sem študiral fotografijo in video produkcijo, torej sem imel neko osnovno znanje iz vseh teh programov, ki niso tako daleč od glasbenih programov za produciranje. Takrat me je res prijelo, da bi to poskusil tudi sam, tako da nisem čutil nobenega pritiska. Kar posrkalo me je noter. To je nekaj, kar sem že imel v sebi.
ROCKER.SI: Kako se ponavadi soočiš s pohvalo?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Lepo mi je slišati pohvalo, čeprav mi je tudi malo nerodno. Še najbolj se me je dotaknila izpoved nekega človeka, ki mu je šlo kar na jok, medtem ko mi je govoril, kako ga pesem ‘Moje napake’ spominja na njegovo zgodbo z dekletom. To je bila najlepša stvar, ki sem jo slišal o tej skladbi. Res se ga je dotaknila, in čeprav sem pisal iz svoje izkušnje, je zanj postala njegova izkušnja s to skladbo. Bilo je res pristno in me je ganilo. Predstavljam si, da se je skladba dotaknila še koga.
ROCKER.SI: Spregovoriva še malo o nastopu v Cankarjevem domu. Je to zasedba, ki te bo spremljala ali so enakopravni člani? Kakšna je dinamika med vami?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Zasedba je prvotno nastala zgolj iz razloga, da bi glasbo lahko odigral v živo. Zdaj pa smo vsi polnopravni člani. Jaz ustvarjam glasbo, ki jo predstavim ostalim in potem skupaj naredimo verzijo za v živo. Glasba na ta način živi. Prvi koncert je bil v Cankarjev domu.
ROCKER.SI: To pa ni slab začetek.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ne, res ne (smeh). V Gallusovi dvorani. Bil na vezi s programskim vodjo Cankarjevih torkov, ki je bil zelo navdušen nad skladbo ‘Moje napake’, zato sem mu poslal še nekaj drugih skladb, kasneje pa je prišel tudi na naše vaje, da je sploh slišal, kaj delamo in kako. Všeč mu je bilo in tako je prišelo do tega.
ROCKER.SI: Založba SonicTribe te je vzela, ko si imel zunaj le eno skladbo?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ob izdaji skladbe ‘Moje napake’ so oni prevzeli odnose z mediji, saj so že prej sodelovali s Thomas March Collective. Na vsake toliko sem jim poslal kakšno svojo skladbo in jih spraševal, če bi me vzeli pod okrilje. Prej si vprašal, če sem se skrival – nisem se skrival, nisem imel pojma o glasbenem poslu. Iskal sem nekoga, ki bi mi pomagal. Ljudi, ki so profesionalci in se že dolgo ukvarjajo s tem, da bi me malo usmerili. Ekipa pri SonicTribe je res prijetna.
ROCKER.SI: Če se ne motim, imajo malce bolj sproščen odnos, ko pride do podpisovanja pogodbe?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Res so dobri. Ne podpišeš pogodbe s hudičem, sploh ne. So zelo človeški in normalni. Srečen sem, da smo se našli.
ROCKER.SI: Lahko predstaviš še ostale člane zasedbe Martin Martian? Si veliko premišljeval, kako bo glasba zvenela na odru? Sodeč po vašem prvem koncertu si imel dobro začrtano idejo.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Zvočna podoba je za nas prišla zelo naravno. Sonia je pela že pri skladbi ‘Moje napake’ in je bila prva vpoklicana. Basistka Klara je prijateljica s faksa, in ko je prišel ven prvi komad, se je nemudoma ponudila, da bi bila v zasedbi, če bo prišlo do nje. Robert na bobnih je bil znanec že kar nekaj časa, zato sem ga vprašal, če bi se nam pridružil. Za poslušati sem mu dal še druge pesmi in so mu bile všeč. Luka pa sem na klaviaturah izbral, ker sem potreboval nekoga, ki je vešč manevriranja s synth zvoki. Nekoga, ki odpira in zapira filtre, ker jih imam veliko v svoji glasbi. Če tega ni, manjka podlaga, da malo pobarva in ustvari občutek, ki mi je pomemben. Karkoli je prišlo po tem, se je zgodilo po naključju, ko smo stali skupaj na odru. Spoštujem jih kot glasbenike, saj ima večina več izkušenj kot jaz. Raje vidim, da ustvarjamo skupaj.
ROCKER.SI: Zasedba, ki ustvarja skupaj in bo ostala.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Do skupnega ustvarjanja je prišlo dokaj hitro. Imel sem nekaj produkcijsko slabših pesmi, a ko smo jih zaigrali skupaj, so dobile nov smisel. Kasneje jih bomo posneli še v studiu.
ROCKER.SI: Sodeloval si tudi z Neomi. Ti je lažje, če greš še z nekom v novo zgodbo?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Nekdo me je moral povabiti v glasbeno ustvarjanje. Za to se moram zahvaliti Tomažu. Načeloma rad sodelujem z drugimi ustvarjalci, ker vsak doprinese nove ideje, ne škodi pa tudi, da so že uveljavljeni, kar pomeni boljšo prepoznavnost. Za skladbo ‘Roadtrip’ sem imel v glavi idejo, da bi ustvaril kombinacijo moški-ženska in dinamiko pogovora. Vprašanja in odgovori. Neomi sem poznal po njenih skladbah, a v resnici niti ne vem, kako je prišlo do sodelovanja. Nekdo mi jo je predlagal. Prišla sva v kontakt, nakar sem ji poslal skladbo in sprejela je povabilo (smeh).
ROCKER.SI: Vmes si izdal še singel ‘Prav naivno’, meni morda celo najljubši. Žanrsko spet skoči nekam drugam. V kateri smeri boš nadaljeval, glede na to, da imaš več možnosti? Na odru je stvar zvenela dobro, toda vsaka skladba ima svoj zgodbo. Ta nosi elektronsko podlago.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Stari, ne vem, iskreno (smeh). Kot da sem pri vsakem posameznem singlu nek drug izvajalec. Ne čisto tako, ampak res sem poslušal nešteto različnih zvrsti. Bila so leta, ko sem bil ujet pod slušalkami. Vsak teden drug izvajalec in celotne diskografije. Res sem užival v tem. Zdaj pa se preizkušam v vseh teh žanrih in si postavljam izzive. Vedno znova najdem svojo sfero, ampak potem spet posnamem drugačen komad. Ne vem. Dobro bi bilo, če bi za “live” imeli bolj povezano zvočno sliko.
ROCKER.SI: Čeprav “live” se glasba nekako poveže, že zaradi samega aranžmaja in glasbenikov na odru. Dokaj organsko, se mi zdi. Morda je to bolj vprašanje za album, da ne bo preveč raznolik. Namreč prebral sem, da se pripravlja album.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Točno to bo moj problem, nedvomno, kako narediti album kot celostni projekt, v katerem so členi med sabo povezani. Komadi so različni in razmišljam celo o tem, da bi izdal dva albuma. Da bi lahko razvrstil skladbe. Materiala je dovolj. Veliko je sicer nedokončanega, ampak trenutno imam približno petindvajset pesmi, s katerimi sem zadovoljen.
ROCKER.SI: Je nastop v Cankarjevem domu predogled tega, kar sledi? Kar sem slišal, je zelo dobro.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Hvala, to mi veliko pomeni. Tisti nastop je dober predogled v moje ustvarjanje. Mislim, da smo odigrali vsega skupaj sedem pesmi.
ROCKER.SI: Kaj pa Robi Bulešič, je on stalni član tvoje ekipe?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Iz založbe so mi ga predstavili za skladbo ‘Prav naivno’. Zdaj je moj mentor. Precej sva se spoprijateljila. Robi ima ogromno znanja, tudi uči in predava o glasbeni produkciji. Stalno mu pišem, da preveri moje skladbe in mi svetuje iz tehničnega vidika, ker je res dober v tem.
ROCKER.SI: Snemata v Kočevju?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: V bistvu ne. Čim več želim posneti sam, ker tam je treba najeti studio in iz tega lahko nastane velik projekt. Za ‘Roadtrip’ sem še vokale posnel doma. Vokale praviloma pustim za konec, ker nimam veliko znanja o snemanju. Nimam niti pravega studia, le improviziranega v sobi doma.
ROCKER.SI: Robi je torej zadolžen za miks in mastering?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Tako je, iz moje grobe verzije naredi celosten komad. Vmes mi že svetuje, kaj naj popravim. Imam pa nekaj skladb, ki so mi še posebej pri srcu, tiste bova pa posnela skupaj v Kočevju, ker morajo biti posnete čim bolj kvalitetno.
ROCKER.SI: Prevzel je tudi miks koncerta v Cankarjevem domu?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Tudi tam mi je šel na roko. V tistem obdobju sva se še največ družila, ampak se veselim vsega, kar bo še nastalo. Ravno sva se pogovarjala, da bo v kratkem prišel do mene in bova poslušala v živo, ker je precej lažje predebatirati.
ROCKER.SI: Med poslušanjem tvoje glasbe sem si zapisal imena sledečih zasedb; Of Monsters and Men, The Lumineers, Ben Howard, Phillip Phillips in Crystal Fighters.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ja, točno to, hvala, super (smeh). Kot si rekel, takšne glasbe manjka pri nas. Malo je izvajalcev, ki gredo v to smer, meni pa se na obrazu riše nasmešek, ker obožujem to zvrst glasbe. Meni je dobro, da mi je dobro, če veš kaj mislim.
ROCKER.SI: Kot da bi naletel na zlato.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ja, točno to (smeh). Ampak nisem prepričan, če bo poslušalcem všeč.
ROCKER.SI: Deluješ mi kot oseba, ki nerada deli o sebi na družbenih omrežjih.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ne, nisem tak. Ne bi mi bilo hudega, če bi več delil, a nimam interesa.
ROCKER.SI: Kako si spletel največ vezi v glasbenem poslu? Kako si se povezal z vsemi temi akterji, ker veva, da je v glasbenem svetu izredno pomembno, da poznaš ljudi? Več kot imaš nekih poznanstev, več je možnosti, da se nekaj zgodi.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Rad se menim z ljudmi in se usedem na kavo, nimam pa energije ukvarjati se z družbenimi omrežji. Nekaterim gre to dobro od rok, meni je odveč objaviti fotografijo. Rad delim skladbo – mi je sicer hudo, ker sem vložil veliko truda in mi ni vseeno, kakšen bo odziv – ampak vseeno lepo, ker si, kot vsak avtor, želim tega odziva. Zavoljo tega, da bi bil bolj atraktiven, pa nisem pripravljen objavljati. Upam na najboljše. Morda si bom sčasoma lahko privoščil nekoga, ki bo to delal namesto mene. Ker vem, da brez tega ne gre. Tudi sam sledim drugim glasbenikom in mi je všeč, da objavljajo. Na tem mestu bi izpostavil skupino MRFY, ki ima res dober pristop. Zelo so zabavni in niti najmanj neprijetno naduti. Jaz tega nimam v sebi, meni je samo do ustvarjanja glasbe.
ROCKER.SI: Že zdaj ti lahko kdo pomaga, če ti je odveč klikniti ‘objavi’.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Basistka Klara mi pogosto pomaga. Velikokrat je tudi jezna name, ker ne delim objav (smeh). Tudi za najin intervju je ona delila napovednik, jaz sem pozabil (smeh).
ROCKER.SI: Imaš izdelan načrt, kaj boš, dokler se ne vrnejo koncerti?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Pred novim letom bi izdal novo skladbo, a moram preveriti pri založbi, kakšne so možnosti, da se to zgodi. Nenapisana pravila pravijo, da se v decembru ne izdaja nove glasbe. Takrat je preveč vsega in ne pride do izraza. Rad bi izdal še kakšen singel, to čutim že dlje časa, a sem bil do zdaj zaseden. Ves čas ustvarjam, a je čisto nekaj drugega, da komad pripeljem do konca.
ROCKER.SI: Kako pa največkrat ustvarjaš?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Imam veliko različnih inspiracij, ponavadi le čakam na pravo. Včasih slišim dober ritem in ga skušam rekreirati. Iščem svoj način za zvok, ki ga slišim drugje. Nazadnje sem dobil navdih od francoskega elektronskega dua The Blaze. Poznaš?
ROCKER.SI: Odlična sta.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Moj bog, onadva imata v skladbi ‘Teritory’ nek “plug”, čisto na začetku skladbe. Tako me je prevzel, da sem moral najti nekaj podobnega in iz tega razviti skladbo. To mi je tudi uspelo. To potrebujem, da me nekaj prime in potem lahko razvijam svojo sliko.
ROCKER.SI: Izvrstna sta v tem, kako njuni videospoti sovpadajo z glasbo.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Videospot za skladbo ‘Teritory’ je genijalen. Ko pride nazaj v svoj mesto …
ROCKER.SI: In prizor na strehi, ko plešejo …
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Presenečen sem, da poznaš. Večina ljudi ne.
ROCKER.SI: Dobra glasba rodi še boljšo glasbo. In ko sva že ravno pri tem – kaj mi lahko poveš od prihajajočega albuma? Imaš zadan časovni okvir, v katerem bi ga rad dokončal?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Rad bi videl, da spomladi naslednje leto. Težko rečem, ker je tukaj še korona. Rad bi zapakiral zadnji dveh leti ustvarjanja, da imam zaključek in lahko grem naprej.
ROCKER.SI: Navdiha ti ne zmanjka?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Za besedila je navdih težava, za glasbo pa ne. Pri besedilih začnem, pridem do refrena, nadaljevanje in zaključek pa sta težja. Kot da bi vlekel trideset niti in bi jih moral dati skupaj. Začeti je enostavno. Preprosto odpreš zgodbo, lahko celo več teh, a potrebujejo dober zaključek.
ROCKER.SI: Besedilo je v resnici kratko. Na začetku imaš občutek, da boš povedal veliko, potem pa ugotoviš, da imaš na voljo samo še dve kitici. Težko je najti pomenljiv zaključek.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Itak ni dobro, da preveč razlagam v svojih besedilih, točno tako se počutim. Moram ujeti občutek, da se dobro poje in si ne lomim jezika. Vse skupaj moram imeti višji smisel in dober zaključek. Poleg tega ne želim uporabljati besed, ki so na prvo žogo.
ROCKER.SI: Pri singlu ‘Moje napake’ mi je všeč, da si uporabil zvezo “boli me”.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ta mi je kar uspela (smeh). Ker gre za ljubezenski komad, nisem želel, da so notri sama lepotičenja. Moral sem vključiti del, da kadim čik, da me boli in me je strah. Naj bodo vse te stvari notri. Ne sme biti zgolj del, ki pravi, da je lepa in da mi bo razneslo srce (smeh).
ROCKER.SI: Kako je sprejela tvojo pesem? Je bila zadovoljna?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ja, zelo (smeh). Ta skladba je dobila končno podobo, ko sva bila skupaj že dve leti, prvi posnetek pa sem ji poslal po najinem drugem zmenku. Takrat sem napisal skladbo. Bil sem totalno presran, ko sem ji poslal posnetek (smeh). Zdelo se mi je lepo in ona je na srečo čutila enako. Povedala mi je, da je neštetokrat predvajala posnetek – tolikokrat, da ji je bilo nerodno, če Facebook slučajno vidi, kolikokrat je zavrtela posnetek (smeh).
ROCKER.SI: Upam, da bomo že do novega leta slišali kakšen nov komad. Morda “live” verzijo katere izmed skladb s koncerta v Cankarjevem domu? Ste razmišljali o tem?
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Ravno mi je basistka narezala komade, ki jih bomo objavljali ločeno na našem profilu. Od Cankarjevega doma smo dobili dovoljenje. Namreč izvedel sem, da je mnogo ljudi zamudilo naš nastop, ko se je prvič predvajal.
ROCKER.SI: Basistka bi lahko prevzela vlogo menedžerke, kaj meniš? Zasluži si povišico.
MARTIN VOGRIČ DEŽMAN: Stari, z lahkoto. Res je v redu in tako zelo jo imam rad. Vedno se potrudi in da vse od sebe. Ona je hrbtenica, ki drži skupaj organizem.
ROCKER.SI: Naj še dolgo diha in ustvarja ta organizem. Bomo pozorni na vaš naslednji korak.
