Druščina glasbenikov, ki jo sestavljajo Marko Hatlak, Leon Firšt (klaviatura, klavir, kitara), Erik Čebokli (bas kitara), Lazaro Amed Hierrezuelo (tolkala, violina) in Žiga Kožar (bobni), združenih pod imenom Marko Hatlak BAND, je pred kratkim izdala nov studijski album, naslovljen Ko ni noč in ni dan.
Pregled skladb
Hatlakov deveti album in prvenec pri založbi Dallas Records odpira istoimenska ‘Ko ni noč in ni dan’, kjer se Marku za mikrofonom pridruži tudi Matevž Šalehar Hamo. Odličen opis časa, ki se pojavi ob menjavi noči in dneva, pijanosti ter treznosti ali česar tretjega, podprt z bigbandovsko spremljavo. Če se je Marko s skladbo želel pokloniti zlatim časom slovenskih popevk, mu je to uspelo v polnem pomenu besede.
Po nežnih napevih je čas za nekaj bolj živahnega, za ‘Bossa Samba’. Čeprav gre za stvaritev, kjer člani benda brezsramno razkazujejo, kakšni virtuozi so, bi slednja zvenela boljše, če bi bila glasnost Markovega glasu višja ali če bi nekoliko stišali same instrumente, ki zaradi svoje energičnosti prevzamejo skoraj vso pozornost. Napisano velja tudi za ‘Funky’ in ‘Tango Dance’. Še dve stvaritvi, kjer glasbila zasenčijo Hatlakov glas in besedilo.
Album nadaljuje priredba ‘Pjesma broj 3’, ki je izvorno izšla na istoimenskem prvencu zasedbe Time. Končno, skladba brez težav, s katerimi so se soočale njene predhodnice. Izdelek, kjer bend zasije v polnem sijaju.
Glede na kvaliteto benda je bilo le še vprašanje časa, kdaj bomo naleteli na prvo instrumentalno skladbo. Tukaj je ‘Blues For Marko’, ki brez težav upraviči status samostojne skladbe.
‘Sofia’ poleg izgube obratov s seboj prinese tudi prekinitev vala, na katerem je do sedaj jezdil album. Dolgočasno in nepotrebno, sploh ker ji sledi še ena balada, ‘Vino strasti’. Nekoliko boljše, a še zmeraj pozabljivo.
Povzročena monotonost se začne razblinjati s še enim instrumentalnim razkazovanjem mišic, ki tokrat sliši na ime ‘Enigma’. Boljše, saj balade, kot sta bili prejšnji, zasedbi res ne ležijo.
Po pozabljivi ‘Po sledeh’ napoči čas še za eno priredbo, za strastni ‘Libertango’, s katerim se je zasedba poklonila argentinskemu skladatelju Astorju Pantaleónu Piazzolli. Če ste zaradi predhodnih zdrsov ploščo odpisali in prenehali s poslušanjem, ste storili veliko napako. Pred vami se namreč nahaja skriti zaklad, ki si vsekakor zasluži vaš čas. Podobno velja tudi za ‘Air’, ki jo je v originalu izvajal Johann Sebastian Bach.
‘Pržanac Epic’ ali Hatlak še enkrat pokaže kdo je harmonikarski Zevs zaključuje ploščo.
Gledana kot celota, plošča vsekakor vsebuje veliko kopico skritih presenečenj, ki kljub opisanim spodrsljajem uspešno ohranjajo poslušalčevo pozornost. Samba, tango, popevke, Bach … in to vse na enem samem albumu, kateri navkljub konkretnim prehodom med žanri uspešno ohranja svojo koherentno celoto. Morda bi plošča ob kakšni skladbi ali dveh manj zvenela še boljše, a o tem kdaj drugič.
Namig za poslušanje
Tokratni namig je bil izbran pod vplivom Markovega gosta Hama, ki je skupaj s Tribute 2 Love leta 2017 izdal 3p. Ploščo, ki dokazuje, da je slovenščina več kot primeren lirični jezik. Samo prisluhnite skladbam, kot so ‘Gospod’, ‘Ona gre’ ali ‘Ona gre’, in videli boste.
Če bo naslednji album vsaj pol tako dober …
