LEONART: ‘Vrh sveta’ (2020)

Leonart - Vrh sveta CD

Mariborska skupina Leonart (njihove izdelke lahko kupite TUKAJ) je pred petimi leti izdala prvi album z naslovom ‘ Visoko v nebo’, ki jih je z desetimi skladbami predstavil javnosti in nemudoma uvrstil na vrh domače glasbene scene. Razgibane skladbe, tako žanrsko kot aranžmajsko, poetični teksti in prepričljiv vokal so njihove vrline, v nadaljevanju glasbene zgodbe, na drugem dolgometražnem albumu ‘Vrh sveta’ (za nakup kliknite TUKAJ), ki so ga izdali lansko leto in ga je produciral Martin Bezjak, pa so šli še dlje. Toliko o pritisku, ki ponavadi sledi prvi izdaji. Leonart so v drugo še boljši.

Leonart je ena najzanimivejših novejših zasedb, ki igra radijsko prijazno glasbo, a praviloma ponudi dovolj variacij, da odstopa od drugih bolj klasičnih melodij na radijskih valovih. Tako je tudi z ‘Vrh sveta’, ki enako kot tisti pred njjim nosi zapis desetih skladb.


Sebastijan Lukovnjak (vokal, kitara), Andrej Knehtl (kitara, spremljevalni vokal), Tine Brglez (klaviature), Martin Počkar (bas kitara, spremljevalni vokal) in Marko Brvar (bobni)

Leonart – Vrh sveta CD

Malokdo še kupi album v fizični obliki, toda tisti, ki se boste odločili za to in s tem še na najlepši način podprli delovanje skupine, boste več kot zadovoljni. Leonart so sproducirali stilsko dovršen plošček z inovativno naslovnico, ki pod kotom spreminja svojo podobo, v klasičnih barvah črne in bele ter s priloženimi besedili.

Pa je tudi zvok tako lep, kot je album videti?

Uvodna pesem ‘Divji ritem’ otvori udarno in neposredno, divje in brez olepšav. Močneje, kot smo vajeni od Leonart, in že takoj smo nagrajeni s čudovito spevnim tekstom. Besedilno so že od nekdaj izstopali, kar je verjetno tudi razlog, da tako dobro delujejo kot band, saj se pri glasbi v slovenskem jeziku (pre)pogosto podcenjuje pomembnost samega teksta. Ta odigra izredno pomembno vlogo pri tem, ali bo skladba poslušalcu sploh všeč. Ali bo sedla v uho. Pri Leonart je na vokalu Sebastijan Lukovnjak (ustvarja tudi solistično) z življenjskimi besedili Andreja Knehtla in s prepričljivo dostavo le-teh, posledično je vse na svojem mestu in delujejo kot dobro naoljen stroj. Seveda pomaga, da je glasba prav tako simpatična in dobrosrčna, ampak zaradi besedil stvar deluje.

Da je drugi album še bolj igriv v svojem kolažu napevov in da so si res dali duška, kaže druga pesem ‘Vrh sveta’. Zapeljiva bas linija pelje naprej nočni vlak, “kjer ni meja in svobodna sva”, kot pravi besedilo. Nove skladbe so popolne za njihov skupen nabor, saj bodo po novem zlahka sestavili koncertno setlisto. Sveže melodije jim nudijo še večjo svobodo, da se odpravijo v akustične vode in bolj intimne prostore, pa čeprav lahko samozavestno stopijo tudi na velike odre.

Akustično so močni. Zelo spevni, na trenutke že skoraj popevkarski. ‘Iskre v očeh’ je ena takšnih romantičnih pesmi, ki gre: “Še pomniš, ko sva v mavrici z roko v roki se sprehajala. Podaj mi roko in odpraviva se do neba.” Neposreden, zvokovno bogat in čustveno intenziven hvalospev njihovim glasbenim koreninam s svežino današnjega časa.


Kvaliteto so lanskega avgusta vnovič dokazali z nastopom v studiu Vala 202 (skladbo ‘Moje mesto’ lahko poslušate TUKAJ). To postavitev bodo lahko uporabili, če/ko se bodo koncerti vrnili. V tistih uvodnih mesecih bodo najverjetneje prva na vrsto prišla prizorišča manjše narave, nekje zunaj s socialno distanco med poslušalci. Se že sliši, kako igrajo spomladi pod krošnjami v parku.


Leonart je organizem svoje vrste. Glasbeniki, ki so prej vsak zase preigrali številne odre, so pred sedmimi leti le združili moči z namenom ustvariti kreativni presežek. In lepo je videti, da po vsem tem času še vedno dihajo, rastejo in se razvijajo. ‘Jezdim’ prikaže, kako mojstrsko znajo zamenjati ritem, lestvico in razpoloženje. Pri vsaki skladbi na novo oblikujejo žanrsko raznoliko glasbo, tudi če pesem izvira iz čisto osnovne melodije. Nanjo nalagajo, gradijo, jo razburkajo. Njihove rock korenine nadgrajujejo z besedili, ki opisujejo življenje posameznika, vpetega v urbano okolje. Težko jih primerjamo z drugimi skupinami, kar je hvalevredno (intervju s skupino si lahko preberete TUKAJ).

Leonart (Foto Tomaž Strmčnik Photography)

‘Pot do zvezd’ odpre z žgočim zvokom električne kitare, ki se hitro prelije v eno najbolj odtrganih melodičnih podlag na albumu, in ko se že zdi, da bo morda to prva malo slabša, nekako zvozijo. Električna kitara še vedno seka iz ozadja, vsi tisti unikatni zvoki pa kar naenkrat postanejo zelo poslušljiva celota. Ta pesem je res nekaj posebnega.

Nadaljujejo s šesto skladbo po vrsti. ‘Popek vesolja” je nasprotje prejšnje in praktično katerekoli druge na albumu. Pri zvoku so nasplošno ubrali malce drugačno pot, saj so klasičnim kitaram dodali analogne sintetizatorje zvoka. Funkovska in z jazz zasnovo (solo klaviatur je božanski) je suvereno najboljša pesem na albumu. V živo pa bo zvenela še bolje.

‘Nova zvezda’ umiri strasti in pa spet ponudi povsem drugo zvočno paleto; tukaj so doma grungovski riffi in industrijski zvoki, odmevajoč kitarski solo in težak refren. Ne najbolj spevna skladba, ki rabi večkratno poslušanje, da najde svojo pot do poslušalca.

Ob izdaji so razveselili s spletnim koncertom ‘Vrh sveta’. Tisti večer je Andrej povedal: “Glasba je tek do srca poslušalcev. Upamo, da nam je tudi na daljavo uspelo prišprintat do vašega.” Skladba ‘Daleč stran’ je ena izmed bolj čutnih in srčnih na albumu. Nastala je v sodelovanju z znano izvajalko
Majo Pihler Stermecki – Bilbi (od posebnih gostov se je na albumu zvrstil tudi Tomaž Vertuš).

‘Do morja’ je tista pesem, ki smo jo lahko slišali že pred šestimi meseci, ko so zanjo izdali tudi videospot (kot gosta Tomaž Gajšt in Blaž Korez). Ponovno akustični, že povsem pripravljeni na izvedbo v živo, skupaj s čudovitim zvokom krilovke in kong. Skladba, ki jih še najbolj oddalji od njihovih rockovskih korenin, ampak s tem ni prav nič narobe.

Kot zadnja se predstavi ‘Skok v neznano’, ki nosi primeren naslov, saj se res začne precej misteriozno. Počasi jo gradijo bobni, dokler se ne vključi vokal. Kitara se oglasi le s posameznimi toni, šele kasneje se razbesni in pokaže svojo moč. “Tisti, ki ne tvega in ničesar se ne upa, nikoli ne najde poti v svoj raj.” Nekaj je gotovo; Leonart si upajo tvegati, glede na njihovo veselje ob preigravanju novih skladb (nekatere so izšle že dolgo nazaj kot singli – šestkrat nominirani za popevko tedna na Valu 202) na spletnem koncertu ob izdaji albuma pa lahko vidimo, da so v resnici že našli pot v svoj glasbeni raj.


Leonart (Foto: Tomaž Strmčnik Photography)

Seznam skladb:

1. Divji ritem
2. Vrh sveta
3. Iskre v očeh
4. Jezdim
5. Pot Do zvezd
6. Popek vesolja
7. Nova zvezda
8. Daleč stran
9. Do morja
10. Skok v neznano


Več kot uspelo jim je v drugo in že komaj čakamo, da lahko nove skladbe slišimo v živo. Album morda res ne nosi toliko hitro prepoznavnih melodij kot prvi, ampak za to potrebuje čas in po pravilu tiste skladbe, ki po prvem poslušanju ne razkrijejo vsega, na koncu trajajo dlje. Nocoj se vrti glasba skupine Leonart in so že dovoljenje sanje o njihovem tretjem albumu.