Nastopajo tako doma kot v tujini, v zadnjih nekaj tednih pa na festivalu Castle, koncert na Vrhniki, v Škofji Loki in naprej v Kamnik, festival Hoomstock in Črnfest. Povsod jih je dovolj, morda pa jih zanese še v Prekmurje, kjer sicer niso veliko igrali in bi jim to predstavljalo izziv. Nevede se največkrat znajdejo na Gorenjskem, kjer jih vedno sprejmemo z odprtimi rokami. Njihovi nastopi v Kranju in v Škofji Loki so že tradicionalni, vselej pa jim vlada opojna atmosfera. Kot cigaretni dim, ki ga za seboj pušča basist skupine Tilen Prašnikar, se povzpnejo na oder, kjer bodo tokrat nastopali akustično. Bolj intimno in bolj od blizu, kot smo jih vajeni. Zadnja tri leta njihovega življenja so bila polna vzponov in uspehov, in dokler se dvigaš, je vse dobro, pravijo. Manca Trampuš na kitari in vokalu, Miha Prašnikar na bobnih in Domen Don Holc na kitari. Od svojih začetkov so prišli daleč, vmes pa so deset skladb zapakirali še v novi album Wolkenfabrik. Čeprav radi opozorijo, da imajo v resnici izdanega še enega. Najdete ga na spletu, vsaj dokler se ne zapodijo ponovno v studio, kar bi lahko bilo prav hitro, saj imajo materiala več kot zadosti.
Priljubljeni pa so tudi v tujini, čeprav se naredi, da na kakšnem koncertu igrajo sami sebi. To jih sploh ne zaustavi in takrat gredo še močneje in bolj “do konca”. Toda njihova droga ostaja glasba, in kot pravijo v skladbi ‘Sierra’ – “but the cigarettes take time, the drugs take the edge away.” Prvič sem jih videl v Kinu Šiška leta 2016, ampak od tedaj se je marsikaj spremenilo. So bolj zreli, glasbeno bolj kreativni in bolj zagnani. In pa bolj umirjeni .. no, ni se spremenilo ravno čisto vse. Glasbeniki tako po srcu kot po načinu življenja; spiti pivo pred koncertom in pokaditi tisto čudno cigareto res ni nič takšnega, važno, da ne “bruhaš na odru”. Da delaš, kar ti “sede”. V glasbi ni pravil, so enotni in povezani.
Glasbena kreativnost bi lahko bila razlog, zakaj razmišljajo, da bi letos izdali kar dva albuma v enem letu. Neobičajno, toda vedno so bili nekonvencionalni, kar je verjetno tudi eden izmed mnogih razlogov za njihov uspeh, poleg surovega glasbenega talenta, izdelanega zvoka in pristne uigranosti. Včasih si želijo, da bi med koncerti več govorili, a po besedah pevke nikoli ne povedo nič pametnega. Poleg vsega so tudi skromni, saj publiko na svojo stran pridobijo že po nekaj minutah nastopa. Žvižgi, vmesni kriki in glasbene želje ter nerazumni komentarji iz množice. Dostopni so in nepretenciozni, s čimer se je lahko povezati. “Haters gonna hate and potatoes gonna potate,” je napisano na steni kluba Pri Rdeči Ostrigi, kar je povsem primeren opis njihove filozofije. Ne bi mogli izbrati boljšega koncertnega prizorišča, ki je vedno odprto za nove ideje. Kot tudi oni; sarkastični in cinični, vedno pripravljeni na šalo v angleškem jeziku, a hkrati najbolj prijazni ljudje.
Na kratko o zgodovini skupine
Koala Voice je ta hip najprepoznavnejša mlada domača skupina. Od leta 2010 so se iz Kisovca v Zasavju uspešno preselili na svetovne odrske deske. Veliki preboj jim je uspel leta 2014 po zmagi na Špilligi v Kino Šiška, leta 2016 pa jih je britanski časopis DIY po nastopu na nizozemskem festivalu Eurosonic, razglasil za eno največjih odkritji festivala. V zadnjih dveh letih so tako odigrali že več kot 100 koncertov doma in v tujini. Prvenec ‘Kangaroo’s a Neighbour‘ iz leta 2015, je lani nasledil album ‘Wolkenfabrik‘, kjer je piko na i dodal angleški producent Danton Supple in osmislil glasbeno pot skupine zadnjih dveh let.
ROCKER.SI: Se spomnite prvega koncerta v Škofji Loki? Pred leti …
DOMEN HOLC: Mislim, da se. Takrat smo imeli dva koncerta na isti dan, enega v Ljubljani, nato pa smo hiteli naprej. Dva sta šla z avtom, polnim opreme, dva pa s kolesom najprej do Šiške in nato do Škofje Loke skupaj.
ROCKER.SI: Takrat so bili drugi časi, oblečena si bila še v koalo.
MANCA TRAMPUŠ: Ja, res je. To je bilo očitno še pred prvim albumom. Ne čakaj, spomnim se (smeh). Igrali smo zunaj, tebi, Domen, se je med nastopom iztaknil kabel in sva bila oba na kolenih, ker sva skušala rešiti situacijo. Se spomniš (smeh).
TILEN PRAŠNIKAR: In pas kitare se ti je odpel, na desni strani si bil. Vse je šlo narobe (smeh). Vse se spomnimo, vseh koncertov. Nekdo nas je po koncertu peljal na kebab in nam je hotel prodati piramidni sistem (smeh). Vse koncerte, vse vemo, kaj se je zgodilo.
ROCKER.SI: In zakaj si opustila kostum koale?
MANCA TRAMPUŠ: Tako bom rekla, sploh mi je smešno, da se sploh govori o tem, saj sem jo začela nositi povsem naključno. Kostum mi je kupila teta, preko interneta, ker ji je bilo smešno. Se mi zdi, da sem jo slekla ravno dovolj hitro, preden je postala jaz.
TILEN PRAŠNIKAR: Takrat smo bili zmenjeni, da Manca pred skladbo ‘Go Disco, Go’ sleče to koalo, in to je bila nekakšna predstavitev. Napovedali smo album, naš prvi singel. To je bil nakaz, da smo šli naprej in nismo več srednješolski band.
ROCKER.SI: Imeli ste kar nekaj koncertov. Kaj boste delali septembra?
DOMEN HOLC: V tem trenutku se odločamo. Letos smo izdali že album ‘Izštekani’, sedaj pa malo v šali malo zares razmišljamo o tem, da bi izdali kar dva albuma. Pokazala se je možnost, da bi letos lahko izdali še eno ploščo, naslednjo »pravo« pa bi začeli snemati naslednje leto. Pripravljamo se na koncerte, snemali pa bi v mariborskem podzemlju. To bi bila res »undergound« plošča, ki bila nekako del prve, saj smo našli stare skladbe. Zanimiv projekt, da bi v najkrajšem možnem času poskušali posneti celoten album. Brez medijskih objav in dodatnih promocij, naslednje leto pa potem pride na vrsto tujina in pa morda peti album. V tem je šala, da smo v sedmih letih izdali dva albuma, sedaj pa v naslednjih dveh letih toliko materiala.
ROCKER.SI: Kaj se je spremenilo od nastopa v Kinu Šiška leta 2016, ko ste se najavili glasbenemu svetu?
MIHA PRAŠNIKAR: Kombi smo kupili (smeh). Kombi smo kupili in posneli smo drugi album. Veliko stvari se je zgodilo.
DOMEN HOLC: Na ta koncert je prišel tudi producent, ki nam je pomagal kasneje pri drugem albumu. Zaradi tega smo pristali na sodelovanje.
ROCKER.SI: Naslov albuma je v nemščini, najdejo se tudi skladbe v francoščini in angleščini. Je težko pisati slovenska besedila?
DOMEN HOLC: Nikoli nismo ciljali na mednarodni trg, pisali smo v tistem jeziku, v katerem smo razmišljali. Je pa Miha, ko smo nastopali v Rusiji,po dal dobro opazko. Pop je lahko povsod pop. Povsod ti lahko gre na živce, če je glasba napisana na takšen način, pa naj bo to v kateremkoli jeziku (smeh).
ROCKER.SI: Kaj bi odgovorili nekomu, ki reče, da ste “skupina v vzpenjanju”?
MANCA TRAMPUŠ: Meni je to všeč. To je dobro.
TILEN PRAŠNIKAR: Dokler gre gor, je vse v redu,
DOMEN HOLC: Saj smo verjetno res.
ROCKER.SI: Veliko koncertov igrate na Gorenjskem. Tukaj ste zelo priljubljeni, imam samo tak občutek?
DOMEN HOLC: To zaradi tega, ker ima Miha punco z Gorenjske (smeh).
TILEN PRAŠNIKAR: Sploh ne vem, v Kranju veliko igramo. V Radovljici smo igrali, v Bohinjski Bistrici, pa na Gori Rocka.
MANCA TRAMPUŠ: Vau, sploh nisem pomislila, kako pogosto igramo tukaj. V Kranju imamo tradicijo z Rolko, da se vsako leto pojavimo tam. Tudi z Ostrigi v Škofji Loki nas mika, da bi večkrat nastopili tukaj.
ROCKER.SI: Kakšen je vaš odnos z mediji?
MANCA TRAMPUŠ: Kar nam je zabavno, je v redu, drugače pa ni nihče od nas takšen, da bi imel prav posebno željo se razdajati medijem. To ni naš stil, razumemo pa pomembnost tega. Neke stvari je treba povedati.
TILEN PRAŠNIKAR: Raje imamo, da nas ljudje spoznajo skozi glasbo, ne pa skozi članke in medije. Odvisno na kakšen način smo predstavljeni.
ROCKER.SI: Zapisali ste, da moramo na koncert priti, ker vas še nismo videli v takšni obliki. V kakšnih oblikah vse prihajate?
MANCA TRAMPUŠ: V vesoljski obliki! (smeh) Jaz bi rekla v vesoljski obliki.
DOMEN HOLC: Mogoče z Otom Pestnerjem. Z njim bi sigurno sodelovali, če bi prišel odpet kakšno skladbo. Pred kratkim sva šla s Tilnom na koncert in nisva vedela, ali sva prišla ironično ali se imava resnično zelo dobro (smeh). Super koncert je bil.
TILEN PRAŠNIKAR: Tudi New Swing Quartet je odlična zadeva, gre za povsem drug svet, ampak vsi ti glasbeniki so izjemni.
ROCKER.SI: Na vašem koncertu sem slišal skladbo, katere naslov sem iskal še dolgo. Mislim, da je bila ‘Sexy Kitten on a Journey’?
DOMEN HOLC: ‘Sexy Kitten on a Journey’ (smeh). Samo ‘Kitten on a Journey’, ampak lahko bi preimenovali. To zveni bolje. »Damn!« (smeh).
MANCA TRAMPUŠ: ‘Kitten’ je res dobra skladba. Naslov je nastal pred besedilom, saj se nam je zdela Domnova linija na kitari kot en mali mucek na potovanju.
DOMEN HOLC: ‘Sexy Kitten on a Journey’ (smeh), še zdaj mi je super smešno. Hudo (smeh).
ROCKER.SI: Kaj se trenutno predvaja v vaših glavah?
MANCA TRAMPUŠ: Imela sem obdobje Gorillaz, pa Beatles so vedno na telefonu. Nekako jih ne prerastem (smeh).
TILEN PRAŠNIKAR: Moram reči, da nikoli nisem poslušal metala, ampak zadnje čase mi je vzbudilo zanimanje in sem začel spremljati različne skupine. Imam najrazličnejši okus, od Pestnerja do metala. Mislil sem, da greva zadnjič na Slayerje (smeh), ne pa na Pestnerja.
MANCA TRAMPUŠ: Dobra glasba je dobra glasba!
MIHA PRAŠNIKAR: Jaz sem presedlal nazaj na skupino Pavement.
MANCA TRAMPUŠ: Back to pavement! (smeh)
MIHA PRAŠNIKAR: Zadnjič smo poslušali album, v avtu pa poslušam vedno Val 202, tam poslušam, dokler ni športa (smeh). Spremljam slovenske skupine, ker smo igrali z 2B in me je ena skladba povsem presenetila. ‘Midva sva’. Ne poslušam zbrano, bolj v ozadju, a avtu sem bolj osredotočen.
DOMEN HOLC: Jaz nekako skačem sem ter tja, ampak The Black Crowes, pa Blind Melon in Pearl Jam. To so nekako klasike. In Tom Waits.
ROCKER.SI: Imate radi črni humor?
TILEN PRAŠNIKAR: Seveda, nasploh se lotevamo vsakega primitivnega humorja in šal višjega standarda (smeh).
ROCKER.SI: In kdo je najbolj neresen in nezrel?
MANCA TRAMPUŠ: Miha! Vedno je organizator, ampak je v resnici najbolj nagajiv. Look at him! (smeh).
DOMEN HOLC:Miha.
TILEN PRAŠNIKAR: Miha. Kadar je dobre volje … (smeh).
ROCKER.SI: Kdo pa potem umiri zadeve?
MANCA TRAMPUŠ: Nihče (smeh). That’s why the chaos (smeh). We all go along (smeh).
ROCKER.SI: Kdo največ kadi in pije?
TILEN PRAŠNIKAR: Verjetno jaz, ampak sem zmanjšal (smeh). Zmanjšal sem za več kot pol, ampak verjetno še vedno vodim (smeh).
ROCKER.SI: Alkohol pred nastopom za tremo?
TILEN PRAŠNIKAR: To ni razlog, zakaj pijemo (vsi smeh).
