KLEMEN MARKELJ: ‘Profesorji v Los Angelesu so del glasbene zgodovine’

Klemen Markelj (Foto osebni arhiv)

Klemen Markelj je profesionalni “session” bobnar, ki poučuje v svoji glasbeni šoli. Trenutno sodeluje s skupinama Drift Into Black (doom metal iz New Jerseyja) in The Vicious Head Society (progresivni metal band z Irske), pred kratkim pa je snemal tudi za britanski band Crashed Astro.

Opravil je mnogo bobnarskih tečajev, izobraževal pa se je v glasbenih delavnicah pod vodstvom sledečih; Horacio El. Negro Hernandez, Pete Lockett, Bill Bruford, Mike Haid, Petar Curic, Simon Phillips, Jeff Hamilton, Benny Greb, Russ Miller, Peter Erskin, Steve Gadd, Terry Bozzio, Joe Heredia, itd.

Svoje znanje je izpopolnjeval v Los Angelesu na College of Music v letih 2006, 2009 in 2012. Učili so ga Joe Porcaro, Tony Inzalaco, Ralph Humphrey, Gary Ferguson, Dave Beyer, Mike Packer, Richie Gajate Garcia, Dave Pozzi, Matt Starr in Steve Pemberton.

V karieri pa je sodeloval z nemalo izvajalci, objavljamo tiste najbolj izstopajoče: Antorino, Avven, Anej Piletic, Arseia Godalni Orkester, Amadeo, Auralscapes, Bad Law, Black Diamond, Big Band Kranj, Big Band Nova, Big Band RTV Slovenia, Big Nina, Boris Brvar, David Martinez, Darlene Love, Dejan Pakiz, Drift Into Black, Dream On, Dunja Vrhovnik, Graham Keane, Interceptor, Jazz Ensemble-Tony Inzalaco, Jaka Vižintin, Klemen Campa, Ladybugz, Liam, Majestic Vojage, Metalsteel, Nessy, Nuša Derenda, Obidil, Oko, Out of Plumb, Pihalni Orkester Alples, Prevara, Sašo Guschin trio, Simon Jovanowich, Seven That Spells, Tilen Draksler, Trio Arina,The Drinkers, The Fallen Idea, …Alberto Albis, Allstair Lasken, Armin Sešek, Ben Heymen, Bernhard Lackner, Brad Rabuchin, Chan Dza,  Damjan Pančur, Danny Laran, Edward Therens Garcia, Elizabeth Hangan, Elliot Shep Steinwedell, Fernanda Alba, Hisham Bondjoki Studio-51, Jackson Allen, Jade Giorno, Jerry Watts Jr., Jerome Disney, Jonathan Osterling, Joseph Salcedo, Ken Song, Kibrom Ashebir Birhane, Leonardo Nobre, Marcela Campos, Patrik Greblo, Peter Kastner, Rocky Petkovich, Sam’s Fever, Sean Traylor, Stephen Mastnak, Steven Peters, Sam Norman, Tony Inzalaco, Tomaž Ahačič, Vicious Head Society, William V Farmakis, …

Kontatirate ga lahko preko spletne strani, kjer najdete tudi video gradivo in diskografijo.


Drift Into Black bodo 28 maja 2021 izdali že tretjo studijsko ploščo z naslovom ‘Patterns of Light’. Izdali jo bodo tudi na vinilu pri založbi Black Doomba Records.

Povezave:
https://tinyurl.com/uzk684
https://tinyurl.com/3d8mesvb
https://tinyurl.com/2erm4wv8

The Vicious Head Society pa prav tako ponujajo nov studijski plošček ‘Extinction Level Event’, ki bo izšel na isti dan pri Hostile Media.

Povezave:
https://tinyurl.com/42dxybmk
https://theviciousheadsociety.bigcartel.com


Potem pa je tu še dodaten album, na katerem je Klemen odigral bobne, in sicer za tri skladbe – to je projekt iz Velike Britanije – Crashed Astro, album pa se kliče ‘Fossil Megacosm’. Plošček je izšel v digitalni obliki na Spotify in iTunes. Vabljeni k ogledu videposnetka s snemanja.


ROCKER.SI: Živjo, Klemen. Od kod se javljaš?

KLEMEN MARKELJ: V Železnikih sem danes.

ROCKER.SI: Spoznala sva se v zadnjih tednih preko glasbenih zasedb, s katerimi sodeluješ. Vem, da učiš bobne, pa me zanima, od kdaj deluješ? Ali igraš še kakšen drug inštrument?

KLEMEN MARKELJ: Že od malih nog sem si želel postati profesionalni glasbenik. Že takrat je bila v meni prisotna velika strast do glasbe, ki je prišla od očeta – ta je imel veliko kolekcijo gramofonskih plošč starega jazza. Sicer sem sprva igral kitaro, ampak bobni so me vedno bolj privlačili, tako da sem na vajah s prvo resnejšo zasedbo proti koncu osnovne šole pogosto prišel malo prej, da sem lahko vadil bobne. Ali pa sem ostal po vajah in še malo treniral, ostali so šli pa na pivo (smeh). Do leta 1995 sem igral kitaro, od takrat naprej pa bobne!

ROCKER.SI: Dobre bobnarje se vedno išče.

KLEMEN MARKELJ: Res je!

ROCKER.SI: Si tudi avtor glasbe?

KLEMEN MARKELJ: V teh projektih, ki si jih slišal, nisem avtor. V zasedbah, kjer sem deloval prej, pa sem bil tudi avtor glasbe. Obidil je bila ena izmed takšnih zasedb, s katero smo posneli dva albuma. Zadnji koncert smo odigrali leta 2011. Potem pa se je dogajalo čisto preveč stvari, in ker je bila družina vedno na prvem mestu, sem nehal igrati v bandih.

ROCKER.SI: Kdaj pa si kot bobnar dodal naziv “session”? Se mi zdi pogumna poteza.

KLEMEN MARKELJ: Verjetno malo po zadnjem študiju v Los Angelesu. Odšel sem namreč trikrat in na zadnjem potovanju je šla z mano tudi družina. Sin je bil takrat star komaj 5 mesecev, se še danes dobro spomnim. To je bila res neverjetna izkušnja.

ROCKER.SI: Študij je verjetno izjemno drag? Si dobil kakšno štipendijo? Koliko časa si ostal?

KLEMEN MARKELJ: Nobene štipendije nisem dobil, žal. Res je drag študij, ravno zato sem vsakič ostal samo semester ali dva. Tam sem sicer dobil neko manjšo štipendijo, ki je namenjena tujim študentom – recimo, da sem namesto sedem tisoč dolarjev na semester plačal pet tisoč ameriških dolarjev, kar je še vedno veliko denarja. Ampak ko gledam nazaj, mi ni prav nič žal. Vsaka taka poteza je vredna svojega denarja. Življenje je samo eno in še to je kratko. Treba je izkoristiti priložnosti, ki so ti dane.

ROCKER.SI: Zakaj ravno Los Angeles?

KLEMEN MARKELJ: Vedno sem si govoril, da če bom šel študirat, bom šel tja, kjer so bobni doma. Vsa ta glasba izvira iz tam. Profesorji v Los Angelesu so del glasbene zgodovine. Sploh v jazzu in popu. Ralph Humphrey je med drugim igral s Frankom Zappo. Potem je bil tam še Joe Porcaro, tudi svetovno znan bobnar. Izredni talenti so v Los Angelesu.

Klemen Markelj – set bobnov (Foto osebni arhiv)

ROCKER.SI: Ti je lažje, če nisi član zasedbe, ampak bobnar “po naročilu”?

KLEMEN MARKELJ: Veliko sem igral tudi pri nas, ampak večinoma sem deloval v jazzu, popu, punku, ni bilo pa veliko takšne glasbe, ki bi me res pritegnila. V mojem primeru je to progresivni metal. Z Obidil sem igral takšno progresijo, pa v preteklosti z zasedbo Oko, ampak se je končalo. Obožujem jazz, rock, fusion etno in progresijo, kar sem našel v teh novih zasedbah iz tujine. Dolgo časa sem deloval na različnih področjih zgolj zato, da bi se čim več naučil in pridobil še več izkušenj, zdaj pa poslušam samo še samega sebe. Igram le tisto, kar mi odgovarja. Uredil sem si svoj studio in prostor za vaje, začel snemati in na ta način sem prišel v stik z vodjo pri The Vicious Head Society.

ROCKER.SI: Kako je prišlo do tega?

KLEMEN MARKELJ: Posnel sem promocijski video, po katerem se zelo jasno vidi, kaj me zanima. To je bil prvi korak, da bi prišel do zasedb znotraj omenjenih žanrov. Takrat sem že imel glasbeno šolo in dovolj učencev, da nisem bil finančno omejen, zato sem lahko svobodno iskal nove priložnosti. Ko se znebiš tega bremena, lahko greš po svoje. Posnetek, ki sem ga naložil na Facebook in zanj takrat prvič v življenju plačal sponzorirano objavo, je nekako prišel do Grahama Keanea iz The Vicious Head Society, ki me je potem prosil, če bi mu lahko posnel tri komade.

ROCKER.SI: In je bil zadovoljen z rezultatom.

KLEMEN MARKELJ: To je bila ta glasba, ki sem jo pogrešal. Hvaležen sem mu, da me je kontaktiral, ker sva se res ujela in postala prijatelja. Ni vedno tako, nekaterih naročnikov sploh nikoli ne vidim, saj je vse urejeno preko spleta. Grahama pa sem priganjal, da je posnel še drugo ploščo, čeprav je bil sprva malo zadržan, saj je snemanje albuma finančno obremenjujoče. Jaz sem bil tisti, ki je pritiskal naprej, ker mi je bilo zelo všeč, kar sem slišal od njega.

ROCKER.SI: Kaj pa Drift Into Black?

KLEMEN MARKELJ: Podobno so iskali session bobnarja preko spleta. Naleteli so name in mi poslali demo posnetke, za katere sem posnel bobne. Craig Rossi je bil s slišanim zelo zadovoljen in na ta način sva začela resneje sodelovati. Zdaj sva posnela že tri albume, v roku enega meseca pa mi bo poslal še material za novo ploščo.

ROCKER.SI: Zanimivo, da iščejo bobnarje na tak način.

KLEMEN MARKELJ: Res je zanimivo, pa ne samo zaradi trenutne situacije. Tudi najboljši bobnarji iz Los Angeles delujejo na tak način. Stvar je v tem, da nekateri imajo dovolj denarja, da si lahko privoščijo glasbneike po naročilu. Zgodi se, da recimo zdravnik iz Bolgarije, ki je premožen in čigar velika želja je, da bi posnel album, preko spleta najame ljudi s celega sveta in jim plača, da zanj snemajo. Tega je vedno več. Večinoma gre za demo posnetke brez bobnov, potem pa vsak nasname svojo linijo. Edino, kar zahtevam, je da mi napišejo, kje točno je vokal, da se slučajno ne prekrivata. Več kot imam informacij, boljšo idejo imam, kaj naročnik išče.

ROCKER.SI: Posnameš več verzij?

KLEMEN MARKELJ: Načeloma ne. Postavljeno imam tarifo, ki velja za eno skladbo z manjšimi popravki. Če naročnik želi več popravkov, potem plača več.

ROCKER.SI: Zakaj se pri nas glasbeniki redkeje oglašujejo kot “session izvajalci”?

KLEMEN MARKELJ: Težko je živeti od tega, kar je glavnni razlog, zakaj je tega pri nas manj. Ker se morajo glasbeniki prilagoditi, če želijo živeti od glasbe. V Ameriki sem odprl čakre, ki so pri v Sloveniji zaprte. Tam je to drugače. Predvsem, kar se tiče sodelovanja, ker so vsi polni pozitivne energije in navdušenja. Veseli so predlogov in si pomagajo med sabo. Pri nas pa moraš ostati tiho, drugače te potolčejo. Veliko je slabe energije in neprivoščljivosti. V ZDA nikomur ne pade na misel, da bi te zatolkel, ampak se med seboj le spodbujajo.

ROCKER.SI: Je karantena upočasnila tvoje delo?

KLEMEN MARKELJ: Težko bi rekel, da je več ali manj naročil za snemanja. Edino koncerti v živo mi manjkajo. Do februarja lansko leto sem še nastopal z zasedbo Sam’s Fever, ampak smo zaradi nestrinjanj šli vsak svojo pot. Včasih pride pač tako. Ampak sem imel posamezne, pri katerih sem vskočil. Lansko leto sem sodeloval z RTV orkestrom Big Band in Nušo Derendo, kar mi je bilo zelo všeč. Trenutno mi je kar všeč, da sem več doma. Imam sina, ki je star devet let, zato še toliko bolj cenim čas, ki ga lahko preživim z družino.

ROCKER.SI: Se neglasbeniki sploh zavedajo, koliko časa in energije zahtevajo snemanja?

KLEMEN MARKELJ: Tega je res veliko! Marsikdo mi reče, naj mu posnamem bobne za njegovo skladbo, češ da mi bo vzelo zgolj 15 minut. Ja, seveda! Če se vrneva nazaj na The Vicious Head Society, ki je zahtevnejša progresivna glasba … najmanj en teden potrebujem, da dostavim posnetek posamezne skladbe. Veliko časa gre namreč za pripravo, šele nato ustvarjanje, le tako lahko nastane kvaliteten komad. Res, da so tudi primeri, kjer sem hitrejši, ampak nikoli ne gre samo za nekaj ur.

ROCKER.SI: Kakšna pa je plačilna kultura pri naročnikih iz tujine?

KLEMEN MARKELJ: Zaenkrat še ni bilo nikakršnih težav. Pri nas, saj veš, je drugačna zgodba. Imam naročnika iz Cape Towna, ki je brez družbenih omrežij ali česarkoli, samo preko spletne strani me je našel, ker je odkril moje posnetke in mu je bilo tako zelo všeč, kar je slišal, da me je preprosto moral kontaktirati. Ta je res model! Vprašal me je za tarifo in sem mu odgovoril, nakar mi odpiše, da toliko mi pa že ne bo plačal! Potem pa pogledam na račun in vidim, da mi je plačal dvakrat toliko, kot sem zahteval! Denar sem imel na računu, še preden sem od njega sploh dobil skladbe. To se pri nas ne bi nikoli naredilo! Pozabi na to, ravno obratno (smeh). Večina jih je zelo korektnih.